<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=33136"><dc:title>Skrivnost in moralnost modernega potrošništva</dc:title><dc:creator>Campbell,	Colin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>potrošnja</dc:subject><dc:subject>morala</dc:subject><dc:subject>sodobna družba</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Obstajata dve vprašanji, ki onemogočata ustrezno razumevanje modernega potrošništva. Eno je povezano s široko težnjo, da bi vedenje, usmerjeno k zadovoljevanju želja (kot nasprotja potreb), imeli za trivialno in nevredno dejavnost, dejavnost, ki jo spodbujajo dvomljivi motivi. Drugo je povezano z odsotnostjo ustrezne sociološke teorije. V tej razpravi trdim, da sta ti vprašanji tesno povezani in da poskusi, da bi rešili "skrivnost" modernega potrošništva, zahtevajo, da se soočimo s tem zadrtim moralističnim predsodkom.V nasprotju s prevladujočimi teorijami potrošje, obrnjene k drugim,ponujamo "navznoter obrnjeno" hedonistično teorijo, teorijo, ki zadovoljuje odločilno potrebo po teoriji moderne potrošnje. Taka teorija se izogiba uporabiti običajne negativne sodbe o motivih, ki poganjajo potrošniško vedenje (tj. lakomnost, pehanje za statusom, zavist), a zato poveže to dejavnost z drugo, prav tako splošno negativno ocenjeno dejavnostjo -z iskanjem užitka. Vendar pa smo zapisali, da obstaja mišljenjska tradicija, ki hedonizem povezuje z duhovnimi prizadevanji in z visokimi etičnimi ideali; družboslovci potemtakem lahko uporabijo tako teorijo, ne da bi nujno izrekali običajne negativne moralne sodbe.</dc:description><dc:date>1998</dc:date><dc:date>2015-07-10 11:37:32</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>33136</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
