<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32772"><dc:title>Določanje temperature tal iz satelitskih posnetkov Landsat</dc:title><dc:creator>Cedilnik,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oštir,	Krištof	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kokalj,	Žiga	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>temperatura tal</dc:subject><dc:subject>mestni toplotni otok</dc:subject><dc:subject>Landsat</dc:subject><dc:subject>emisivnost</dc:subject><dc:subject>srednja temperatura atmosfere</dc:subject><dc:subject>atmosferska transmisija</dc:subject><dc:description>Satelitski posnetki, zajeti v termičnem infrardečem delu spektra, se danes pogosto uporabljajo pri raziskavah sprememb na svetovni ravni. Mednje se uvršča tudi pojav mestnega toplotnega otoka. Pričujoča magistrska naloga v prvem delu obravnava teoretično ozadje določitve temperature tal iz satelitskih posnetkov Landsat. Opisani so dejavniki, ki vplivajo na elektromagnetno valovanje v termičnem delu spektra ter metode, ki omogočajo njihovo določitev ali oceno. Podrobno so predstavljeni algoritmi za določitev temperature tal iz satelitskih posnetkov Landsat in njihova dosežena natančnost. Drugi del temelji na raziskavi pojava mestnega toplotnega otoka v Ljubljani. Prioritetno so bili uporabljeni posnetki satelita Landsat 8, v analizo pa smo vključili tudi posnetke satelita Landsat 5 in 7, ki so omogočili kronološki pregled temperature tal v Ljubljani. Rezultati analiz potrjujejo prisotnost mestnega toplotnega otoka in izpostavijo območja v mestu, ki se pogosto pregrevajo.</dc:description><dc:publisher>[R. Cedilnik]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:19:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32772</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
