<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32762"><dc:title>Analiza vzdolžnih padcev hudourniških strug</dc:title><dc:creator>Mohorič,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikoš,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grigillo,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>stopnje-tolmuni</dc:subject><dc:subject>kaskade</dc:subject><dc:subject>moč vodnega toka</dc:subject><dc:subject>padci hudourniških strug</dc:subject><dc:subject>vzdolžni profili</dc:subject><dc:subject>Zgornjesavska dolina</dc:subject><dc:subject>erozijska aktivnost</dc:subject><dc:subject>hudourniki</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je prikazana vloga velikih padcev v hudourniških strugah. Zbrani so izsledki raziskav različnih avtorjev. Opisane so karakteristike značilnih geomorfoloških oblik strug, ki se pojavljajo v hudourniških območjih. Poleg tega so predstavljene funkcije lesa, procesov erozije, transporta in akumulacije plavin, hidroenergetskega potenciala ter moči vodnega toka kot parametra za oceno potrošnje energije v strugi. Obravnavanih je 34 hudournikov na pobočju Karavank v Zgornjesavski dolini. Na bolj dostopnih predelih je bil izveden terenski ogled. Opisana je metoda analize vzdolžnih profilov in porečij s programskim orodjem ArcGIS. Primerjana je uporabnost DMV 12,5, DMV 5 ter DMV s prostorsko ločljivostjo 1 m in 0,5 m pridobljenih iz podatkov lidarskega snemanja. S pomočjo rezultatov pridobljenih iz lidarskih DMV je predstavljena možnost ocene geomorfoloških oblik struge ter periodičnost spreminjanja lokalnih padcev na krajših odsekih. Izdelani so celotni vzdolžni profili, iz njih pa je ocenjena erozijska aktivnost v prihodnosti. Izvedene so različne variante normiranja vrednosti višinskih razlik in dolžin hudournikov, tako pridobljenim rezultatom pa so podane mejne vrednosti z ovojnico. Analizirana je tudi moč vodnega toka na štirih hudournikih in njeno spreminjanje vzdolž struge.</dc:description><dc:publisher>[N. Mohorič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:19:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32762</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
