Pregled metod aerotriangulacije in primer uporabe programa SocetSetPoklukar, Sandra (Avtor) Kosmatin Fras, Mojca (Mentor) Grigillo, Dejan (Komentor) geodezijadiplomska nalogaUNIaerotriangulacijaorientacija senzorjaGPSINSV diplomski nalogi obravnavamo različne metode aerotriangulacije in praktični primer uporabe programa SocetSet za fotogrametrično pripravo podatkov za aerotriangulacijo. Klasična aerotriangulacija, z ročnim merjenjem veznih točk, je časovno zahtevna metoda, vendar zagotavlja tudi visoko natančnost in zanesljivost rezultatov. Z razvojem tehnik slikovnega ujemanja je bila omogočena avtomatska aerotriangulacija, kjer se vezne točke lahko izmeri samodejno ali polsamodejno. S pojavom GPS-a v osemdesetih letih 20. stoletja, se je ta tehnologija uporabila tudi za določitev projekcijskih centrov posnetkov v aerotriangulaciji. Danes pa kombinirana uporaba GNSS in INS meritev omogoča določitev vseh zunanjih orientacijskih parametrov brez uporabe oslonilnih točk z direktno orientacijo senzorja. Vendar je zaradi potreb po visoki natančnosti in zanesljivosti rezultatov za tradicionalne fotogrametrične projekte bolj uporabna integrirana orientacija senzorja, kjer so GNSS/INS meritve le dodatna podpora aerotriangulaciji. Program SocetSet omogoča izvedbo aerotriangulacije velikih blokov posnetkov. V diplomski nalogi je predstavljen praktični primer uporabe programa na postopku aerotriangulacije s samodejnim zajemom veznih točk. Ker SocetSet ne omogoča izravnave aerotriangulacije na ustrezni ravni, smo le-to izvedli v programu Aerosys, ki je namenjen posebej za izravnavo. Aerosys omogoča več različnih nastavitev izravnave ter lažje odkrivanje grobih pogreškov in analizo natančnosti aerotriangulacije.[S. Poklukar]20152015-07-10 10:19:40Diplomsko delo32755sl