<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32739"><dc:title>Verjetnostna analiza pretočnih volumnov s programskim orodjem HEC - SSP</dc:title><dc:creator>Ribič,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kryžanowski,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VKI</dc:subject><dc:subject>pretok</dc:subject><dc:subject>volumen</dc:subject><dc:subject>trajanje</dc:subject><dc:subject>verjetnostna analiza</dc:subject><dc:subject>HEC-SSP</dc:subject><dc:subject>krivulja volumen - trajanje</dc:subject><dc:subject>akumulacija</dc:subject><dc:description>V zadnjih desetletjih se vse pogosteje soočamo s številnimi hidrološkimi problemi, ki predstavljajo velik izziv in preizkušnjo za človeštvo. Danes je potreba po orodjih, ki izvajajo kompleksnejše analize hidrološkega režima, izredno velika, saj se lahko le z ustreznim preučevanjem, predvidevanjem in napovedovanjem možnih ekstremnih dogodkov nanje delno pripravimo in učinkovito izvajamo ukrepe
za zaščito.
Poznavanje soodvisnosti pretok – trajanje – verjetnost omogoča kompleksnejšo verjetnostno analizo, ki celoviteje opredeli pojave in vplive različnih posegov na pojave. Verjetnostna analiza pretočnih volumnov vključuje klasično verjetnostno analizo pretokov znotraj vsakega niza z določenim trajanjem. Povprečni pretoki so najprej izračunani na podlagi različnih stalnih trajanj. Nato pa je za vsako trajanje izvedena verjetnostna analiza letnih maksimalnih (minimalnih) pretokov z izbrano teoretično porazdelitvijo.
V diplomski nalogi smo s programom HEC-SSP izvedli verjetnostno analizo pretočnih volumnov na vodomernih postajah v Sloveniji. Na primeru vodomerne postaje Jesenice na reki Savi Dolinki je prikazan celoten potek tovrstne verjetnostne analize, katere rezultate smo v zadnjem delu naloge uporabili na primeru akumulacijskega bazena HE Moste. Poskušali smo prikazati, kako z zadrževanjem maksimalnih pretokov različnih trajanj vplivamo na zmanjšanje pretokov dolvodno od pregrade, ter določili potrebni zadrževalni volumen akumulacije pri danem maksimalnem pretočnem volumnu in ob upoštevanju obratovalnega instaliranega in doinstaliranega pretoka hidroelektrarne Moste.</dc:description><dc:publisher>[L. Ribič]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:19:28</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
