<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32647"><dc:title>Vulkanski pepel nad Slovenijo</dc:title><dc:creator>Grabljavec,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Oštir,	Krištof	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zakšek,	Klemen	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>GIG</dc:subject><dc:subject>daljinsko zaznavanje pepela s sateliti</dc:subject><dc:subject>metode zaznavanja pepela v atmosferi</dc:subject><dc:subject>vulkanski pepel nad Slovenijo</dc:subject><dc:subject>izbruh vulkana Eyjafjallajökull</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi poizkušamo prikazati širjenje vulkanskega pepela ob izbruhu vulkana Eyjafjallajökull na Islandiji leta 2010, prek Evrope do Slovenije. Predstavljena je grožnja, ki jo ob izbruhu vulkanskega pepela predstavlja vulkanski pepel letalskemu prometu in posledično tudi letalskim družbam, ki so takrat utrpele ogromno denarno škodo. V diplomski nalogi smo analizirali predvsem širjenje vulkanskega pepela prve tri dni, ko je bil izbruh najbolj intenziven in se je razširil skoraj po celotni Evropi. Za to predstavitev smo uporabili satelitske posnetke senzorja SEVIRI, ki je nameščen na satelitu MSG-2. Predstavljene so tudi metode in algoritmi zaznavanja vulkanskega pepela v atmosferi in sateliti s senzorji, ki so zmožni zaznavanja vulkanskega pepela na podlagi infrardečega valovanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Grabljevec]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:18:29</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32647</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>