<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32639"><dc:title>Uporaba metode načrtovanja nosilnosti za jeklene konstrukcije daljnovodnih stebrov</dc:title><dc:creator>Azinović,	Boris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>konstrukcijska smer</dc:subject><dc:subject>KS</dc:subject><dc:subject>daljnovodni stebri</dc:subject><dc:subject>porušitve</dc:subject><dc:subject>projektiranje</dc:subject><dc:subject>SIST EN 50341-1</dc:subject><dc:subject>potisna analiza</dc:subject><dc:subject>načrtovanje nosilnosti</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavamo problematiko porušitev jeklenih paličnih daljnovodnih stebrov.
Porušitev enega ali več zaporednih stebrov, lahko povzroči prekinitev prenosa električne energije.
Posledično se zmanjšajo dohodki iz naslova prenosa energije, poleg tega so precejšnji tudi neposredni
stroški zaradi vzpostavitve prvotnega stanja. V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni
najpogostejši vzroki porušitev in možne zaščite pred porušitvami stebrov zaradi pojava prekomerne
dodatne obtežbe na vodnikih. V praktičnem delu diplomske naloge obravnavamo nosilni daljnovodni
steber NC74 daljnovoda 2 × 110 kV, pri čemer projektne vplive na konstrukcijo definiramo po
predpisih SIST EN 50341-1 ter na podlagi linearno-elastične analize preprojektiramo kritične
elemente obstoječe konstrukcije. Sledi nelinearna statična analiza za obtežne kombinacije z žledom, ki
so se izkazale za najbolj kritične pri projektiranju. Izkaže se, da so za daljnovodni steber značilne
razmeroma majhne dodatne nosilnosti zaradi vpliva prerazporejanja obremenitve na nosilne elemente
konstrukcije. Dodatna varnost proti porušitvi je zato v veliki meri posledica stopnje izkoriščenosti
elementov pri projektiranju. V zadnjem delu diplomske naloge projektiramo daljnovodni steber po
načelih metode načrtovanja nosilnosti. Z namenom, da bi preprečili globalno porušitev konstrukcije,
varujemo diagonalne in vertikalne elemente, medtem ko za šibek člen, kjer dopustimo poškodbe,
izberemo konzole stebra, na katere so obešeni vodniki daljnovoda. Oslabitev konzole smo dosegli z
zmanjšanjem profila najbolj izkoriščenega elementa na konzoli, utrditev trupa stebra pa s povečanjem
profilov za diagonalne in vertikalne elemente. Na ta način smo preprečili globalno porušitev
konstrukcije, pri čemer se je masa konstrukcije povečala za približno 14%. Za aplikacijo metode v
praksi bi bilo potrebno predhodno izvesti verjetnostno analizo pojava izrednih obtežb in stroškovno
analizo, s katero bi ugotovili, ali je predlagan način projektiranja ekonomsko upravičen.</dc:description><dc:publisher>[B. Azinović]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:18:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32639</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
