<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32597"><dc:title>Analiza lokacije HE Zalog na srednji Savi</dc:title><dc:creator>Benedik,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kryžanowski,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>srednjesavska veriga</dc:subject><dc:subject>HE Šentjakob</dc:subject><dc:subject>HE Zalog</dc:subject><dc:subject>HE Jevnica</dc:subject><dc:subject>nasip</dc:subject><dc:subject>poglobitev struge</dc:subject><dc:subject>akumulacija</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:subject>zajezitvene krivulje</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na tri dele. V uvodnem sklopu je podan opis
splošnega stanja energetike v Sloveniji. Predstavljeni so tako že izkoriščeni kakor tudi še
neizkoriščeni energetski potenciali pri nas, poleg tega pa so navedeni tudi cilji in smernice
skupne evropske energetske politike, k izpolnjevanju katerih smo kot polnopravni člani EU
zavezani tudi sami. Brez večjih posegov v samo strukturo energetsko-proizvodnih kapacitet
pri nas bo do leta 2020 praktično nemogoče izpolniti pogoje, ki so predpisani v evropski
energetski zakonodaji. Ker voda predstavlja enega redkih obilnejših naravnih virov pri nas,
saj se po njeni količini na prebivalca uvrščamo na tretje mesto v Evropi, bo v prihodnosti za
izpolnjevanje evropskih zahtev neizogibna gradnja novih hidroelektrarn.V drugem sklopu
diplomske naloge je zato podan splošni pregled načrtovanih hidroelektrarn na energetsko
sicer zelo slabo izkoriščeni reki Savi, s posebnim poudarkom na odseku med Šentjakobom in
Jevnico. Ideja o izgradnji verige energetskih objektov na tej reki ni novost, saj so bili prvi
načrti izdelani že na začetku prejšnjega stoletja, kljub temu pa vse do danes še ni prišlo do
realizacije projekta. V vmesnem obdobju so bile izdelane številne dodatne študije in variante
verige. Zadnji in posledično tudi najbolj aktualni sta t.i. koncesijska in okoljska varianta
verige. Izkaže se, da HE Zalog zaostaja za ostalimi srednjesavskimi elektrarnami tako v
energetskem kot ekonomskem smislu, poleg tega pa ima tudi velik vpliv na bližnje naravne
znamenitosti. V zadnjem delu naloge so podrobno predstavljene alternativne zasnove, pri
katerih je nedonosna in okoljsko nesprejemljiva HE Zalog opuščena, namesto nje pa je
predvidena modifikacija sosednjih dveh elektrarn. Prikazanih je 21 različnih alternativ, ki
predvidevajo kombinacijo nadvišanja kote zajezitve pri HE Jevnica ter poglabljanje struge
pod HE Šentjakob. Za vsako izmed različic je prikazana zajezitvena krivulja, poleg tega pa je
izračunana tudi nova moč modificiranih elektrarn ter podana ocena obsega zemeljskih del. V
nadaljevanju je izbrana optimalna možnost, kjer so podrobno obdelane vse potrebne
tehnične rešitve vzdolž obravnavanega odseka. Prikazan je okoljski vpliv nove zasnove,
podana je tudi ocena stroškov izvedbe. V zaključku so ovrednotene prednosti in slabosti
izbrane zasnove pred okoljsko varianto verige, podan je tudi predlog boljše od obeh verzij.</dc:description><dc:publisher>[N. Benedik]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:17:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32597</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
