<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32585"><dc:title>Uporaba podatkov opazovanja Zemlje za družbeno korist na območju Balkana</dc:title><dc:creator>Rojko,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosmatin Fras,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisec,	Anka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>GIG</dc:subject><dc:subject>PM10</dc:subject><dc:subject>NetCDF</dc:subject><dc:subject>Promote</dc:subject><dc:subject>napoved</dc:subject><dc:subject>ARSO</dc:subject><dc:subject>padavine</dc:subject><dc:description>Pravočasni in kakovostni podatki o okolju in prostoru so danes nujna podpora pri odločanju o posegih in spremljanju stanja okolja ter hitrih odzivih ob naravnih nesrečah. Slovenija se preko evropskih projektov in članstva v različnih organizacijah uspešno vključuje v evropske aktivnosti za opazovanje Zemlje, ki so usmerjene v globalno in racionalno zbiranje podatkov ter njihovo široko uporabo. Diplomska naloga je bila izdelana v okviru  natečaja  projekta OBSERVE, čigar poslanstvo je krepitev in razvoj aktivnosti opazovanja Zemlje za okolje na območju Balkana. Namen naloge je bil prikazati način uporabe prostorskih podatkov, pridobljenih z opazovanjem Zemlje, v drugih znanostih in na ta način razširiti njihovo uporabnost ter nakazati koristi, ki jih ima lahko naša družba od njih. V raziskavi smo uporabili podatke projekta Promote (napovedi o vsebnosti ozona, dušikovega dioksida in trdnih delcev PM10 v zraku) in terenske meritve Agencije Republike Slovenije za okolje, za širše območje Ljubljane. V prvem delu raziskave smo s pomočjo terenskih meritev ovrednotili Promotove napovedi. V drugem delu smo za Promotove napovedi preizkusili hipotezo: "Z naraščanjem količine padavin pada koncentracija PM10 v zraku." Primerjava Promotovih napovedi in ARSO terenskih meritev trdnih delcev PM10 je pokazala  nekatere pomanjkljivosti Promotovih podatkov, hipotezo pa smo na osnovi testnih podatkov potrdili z manj kot 2,7-odstotnim tveganjem.</dc:description><dc:publisher>[I. Rojko]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:17:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32585</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
