<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32584"><dc:title>Analiza sodnih postopkov evidentiranja nepremičnin na območju OGU Slovenj Gradec</dc:title><dc:creator>Vindiš,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lisec,	Anka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Čeh,	Marjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kotnik,	Ivana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>GIG</dc:subject><dc:subject>evidentiranje nepremičnin</dc:subject><dc:subject>zemljiški kataster</dc:subject><dc:subject>zemljiška parcela</dc:subject><dc:subject>urejanje mej</dc:subject><dc:subject>sodni postopek</dc:subject><dc:subject>sodno urejanje meje</dc:subject><dc:subject>katastrski elaborat</dc:subject><dc:subject>OGU Slovenj Gradec</dc:subject><dc:description>Osnovna tema diplomske naloge je analiza evidentiranja sodno urejenih mej ter drugih sodnih postopkov v zemljiškem katastru na območju OGU Slovenj Gradec. Kratkemu teoretičnemu uvodu, ki je namenjen predstavitvi zakonodaje na področju obravnave, sledi podrobna analiza števila evidentiranih sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodnih postopkov po letih na območju OGU Slovenj Gradec. Pri tem ugotavljamo, da je od leta 1923 do sedemdesetih let prejšnjega stoletja zelo malo evidentiranih primerov, potem pa kljub občasnim padcem naraščajo in v letu 2010 dosežejo maksimum. V prvem delu se posvetimo tudi analizi trajanja sodnih postopkov na osnovi dokumentacije arhiva geodetske uprave na obravnavanem območju in ugotovimo, da sodni postopki trajajo povprečno malo manj kot tri mesece. V drugem delu prikaza rezultatov raziskave  s statistično analizo preverimo, ali obstaja korelacija med številom sodno določenih zemljiškokatastrskih točk oziroma sodnih postopkov ter deležem dejanske rabe v posamezni katastrski občini za območje OGU Slovenj Gradec. Ob analizi rezultatov pridemo ugotovimo, da na osnovi regresijske analize in Studentovega statističnega t-testa ne moremo sklepati o povezanosti števila sodno določenih zemljiškokatastrskih točk z deležem površine pozidanih, kmetijskih in gozdnih zemljišč. V primeru analize števila sodnih postopkov v odvisnosti od površine dejanske rabe pa lahko sklepamo, da korelacija pri deležih površin kmetijskih in gozdnih zemljišč ne obstaja, obstaja pa šibka povezanost pri deležu površin pozidanih zemljišč. V zadnjem delu naloge smo na osnovi izbranih primerov sodno določenih mej predstavili področje sodnega določanja mej - konkretna primera smo analizirali kronološko in vsebinsko.</dc:description><dc:publisher>[Z. Vindiš]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:17:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32584</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
