<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32514"><dc:title>Analiza uporabnosti fotogrametrično določenega oblaka točk za izdelavo 3D modela objekta kulturne dediščine</dc:title><dc:creator>Vidmar,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosmatin Fras,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>lasersko skeniranje</dc:subject><dc:subject>večslikovno ujemanje</dc:subject><dc:subject>bližnjeslikovna fotogrametrija</dc:subject><dc:subject>računalniški vid</dc:subject><dc:subject>kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject>arheologija</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi obravnavamo večslikovno ujemanje in njegovo primernost za izdelavo 3D modelov objektov kulturne dediščine. Osredotočimo se na dva konkretna primera iz območja današnje Grčije. Določimo metodologijo za zajem in obdelavo podatkov s programskim orodjem PhotoScan. Izdelane 3D modele opišemo z vizualnimi, geometričnimi in topološkimi značilnostmi. Osnovo za geometrično primerjavo predstavljajo oblaki točk laserskega skeniranja. Iz rezultatov primerjav razberemo, da je omenjen postopek primeren za vizualizacijo, osnovne meritve in izdelavo enostavnih načrtov. Postopek slikovnega ujemanja je v primerjavi z metodo laserskega skeniranja cenovno ugodnejši in hitrejši, hkrati pa pridobimo geometrijsko in vizualno primerljive rezultate. Zaradi zgladitev značilnih krivin postopek ni primeren za natančnejše opise 
obravnavane površine in za določevanje deformacij na objektih. Rezultati kažejo na smotrnost predhodne izvedbe kalibracije fotoaparatov.</dc:description><dc:publisher>[B. Vidmar]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:16:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32514</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
