Analiza izhodišč za urejanje odtočnih razmer reke VipaveMiška, Bor (Avtor) Banovec, Primož (Mentor) Steinman, Franci (Komentor) gradbeništvodiplomska nalogaUNIVKIVipavaregulacijaurejanje povodjasušapoplaveVipavska dolinanamakanjePoplave in suše v Vipavski dolini so, v večjem ali manjšem obsegu, že kar vsakoletna stalnica. Poplave največ škode povzročijo v spodnji Vipavski dolini, medtem ko suša najbolj prizadene srednjo in predvsem zgornjo Vipavsko dolino. Stanje odtočnega režima je rezultat precej dolgega zgodovinskega razvoja urejanja reke Vipave in njenih pritokov, zato je bil namen diplomske naloge pregled razvoja in analiza stanja urejanja, kar je osnova za nadaljnje urejanje odtočnega režima reke. Kot izhodišče smo privzeli osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je zaradi odločitve Skupščine SRS, da postane Vipavska dolina »vrt Slovenije«, le-to začelo urejati za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Iz tega obdobja do leta 1990 izhajajo najobsežnejše ureditve vodotokov v Vipavski dolini. Poleg razvoja intenzivnega kmetijstva (namakanje, osuševanje) je bil pomemben cilj tudi poplavna varnost. Za izvedbo teh ciljev so načrtovali veliko ukrepov od izvedbe melioracij, izgradnje akumulacij in namakalnih sistemov, do regulacije delov reke Vipave in nekaterih njenih pritokov. Načrta pa do začetka devetdesetih let, ko je SFRJ razpadla, niso realizirali v celoti, stanje do danes pa se ni bistveno spremenilo oziroma so se celo nekatere, že izvedene ureditve, zaradi pomanjkljivega vzdrževanja degradirale. V diplomski nalogi smo, glede na dostopno literaturo, podali pregled načrtovanih, izvedenih in neizvedenih ukrepov na porečju reke Vipave in usmerili nadaljnje raziskave za izboljšanje stanja v smeri, skladni s trenutnimi cilji urejanja voda.[B. Miška]20142015-07-10 10:16:56Diplomsko delo32511sl