<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32487"><dc:title>Zdrs toplotne izolacije pod temeljno ploščo v primeru potresne obtežbe</dc:title><dc:creator>Mikec,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Isaković,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bokan-Bosiljkov,	Violeta	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>zdrs</dc:subject><dc:subject>toplotna izolacija</dc:subject><dc:subject>temeljna plošča</dc:subject><dc:subject>koeficient zdrsa</dc:subject><dc:subject>koeficient lepenja potres</dc:subject><dc:subject>inštalacijski vodi</dc:subject><dc:description>Glavni cilj diplomske naloge je bila študija obnašanja toplotne izolacije ekstrudiranega polistirena pod temeljno ploščo ter določitev in predvidevanje morebitnega nivoja zdrsa konstrukcijskega sklopa pri potresni obremenitvi. V laboratoriju fakultete je bila izvedena raziskava različnih konstrukcijskih sklopov toplotne izolacije: a) sedem različnih sklopov z gladko površino in b) trije sklopi z utori na zgornji strani. Utori zagotavljajo boljšo sprijemnost med temeljno ploščo ter XPS izolacijo. Na ta način lahko preprečimo morebiten zdrs in poškodbe vertikalnih inštalacij, ki potekajo skozi toplotno izolacijo. Z eksperimenti smo določili koeficiente lepenja in jih primerjali s koeficientom zdrsa ter tako ugotovili v kakšnih primerih pride do zdrsa, ko je konstrukcija obremenjena s potresno obtežbo. Koeficient zdrsa smo definirali kot razmerje strižnih in normalnih napetosti na stiku konstrukcije (temeljne plošče) in toplotne izolacije. Izpeljali smo dve enačbi za primer pritličnih stavb, s katerimi ocenimo koeficienta zdrsa, in sicer: a) za konstrukcije, katerih nihajni časi so zelo kratki in jih lahko zaradi velike togosti v primerjavi s togostjo toplotne izolacije obravnavamo kot neskončno toge ter b) bolj podajne konstrukcije, katerih nihajni časi so v resonančnem območju spektra. V obeh primerih je predpostavljeno, da na odziv ocene vpliva le ena nihajna oblika. Ugotovili smo, da se zdrs toplotne izolacije lahko pojavi še posebej v primeru stavb, katerih nihajni časi so v resonančnem območju spektra pospeškov in katerih odziv je pri potresni obtežbi pretežno elastičen. Prikazali smo tudi trend dodatnih poenostavitev enačbe za zelo (neskončno) toge konstrukcije v resonančnem območju. Končna enačba za izračun koeficienta zdrsa predstavlja hitro in enostavno orodje za projektante, ki želijo preveriti možnost morebitnega zdrsa konstrukcijskega sklopa v primeru potresne obtežbe. Za oba tipa konstrukcij smo izbrali po en značilen primer stavbe, ki smo ga projektirali v skladu z Evrokod 8 standardom ter hkrati preverili možnost zdrsa. Potresni odziv stenaste konstrukcije smo ocenili tudi s pomočjo nelinearne N2 metode. Nelinearno obnašanje se pojavi le pri izvedbi konstrukcijskega sklopa z gladko površino toplotne izolacije. Za ta primer smo izračunali ciljna pomika.</dc:description><dc:publisher>[J. Mikec]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:16:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32487</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
