Analiza vsebovane energije v izbranih gradbenih proizvodihJenko, Martin (Avtor) Kunič, Roman (Mentor) Dovjak, Mateja (Komentor) gradbeništvodiplomska nalogaVSŠOG-MKvezana energijavsebovana energijatoplotna izolacijaživljenjski cikelenergetska bilancaV diplomski nalogi se ukvarjamo z energetsko analizo izbranih gradbenih proizvodov, in sicer toplotnoizolacijskih materialov. V zadnjih letih je učinkovita raba energije izjemno aktualna, s tem pa tudi tema sanacije energetsko potratnih stavb v Sloveniji. Doslej je bilo največ raziskav izvedenih na področju finančnih vložkov in prihrankov zaradi ukrepov sanacije, najmanj pa jih je bilo izvedenih na temo vsebovane energije v primerjavi s porabljeno energijo v amortizacijski dobi toplotnega ovoja. Namen diplome je ugotoviti smiselnost vgradnje gradbenih proizvodov, ki imajo veliko količino vsebovane energije, z namenom varčevanja energije v stavbi v amortizacijski dobi toplotnega ovoja tridesetih let. Predpostavili smo referenčni neizoliran objekt, izbrali in določili najpomembnejše konstrukcijske sklope za analizo ter objekt locirali v tri različne klimatske cone z različno dobo trajanja ogrevalne sezone. Na podlagi zakonsko določene toplotne prehodnosti posameznega elementa stavbe smo najprej izračunali porabljeno energijo za ogrevanje na kvadratni meter konstrukcijskega sklopa. S pomočjo podatkov vsebovane energije izbranih gradbenih proizvodov, pripadajočih gostot in toplotnih karakteristik materiala smo izračunali količino vsebovane energije. V nadaljevanju smo mejne toplotne prehodnosti konstrukcijskih sklopov zaostrili do te mere, da je vsebovana energija uporabljenih izolacijskih materialih predstavljala približno tretjino vse porabljene energije v amortizacijski dobi toplotnega ovoja. Rezultati so pokazali, da je večino organskih toplotnoizolacijskih materialov z izjemo plute in večino anorganskih toplotnoizolacijskih materialih z izjemo penjenega stekla energijsko smiselno vgrajevati v toplotni ovoj izbranega elementa stavbe. Analiza je pokazala tudi, da ima terasa kot konstrukcijski sklop zelo mile zakonsko predpisane mejne vrednosti toplotne prehodnosti, saj v amortizacijski dobi prihaja do prevelikih toplotnih izgub. Bistvena ugotovitev je, da pluta kot izolacijski material s stališča razmerja energij ni primerna za izdelavo toplotnega ovoja, saj vsebovana energija v nobenem primeru ne doseže razmerja ena tretjina v primerjavi s porabljeno energijo v dobi trideset let.[M. Jenko]20142015-07-10 10:15:53Diplomsko delo/naloga32421sl