<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32375"><dc:title>Vpliv notranjih rezervoarjev vode in vsebnosti vlaken na krčenje betonov visoke trdnosti</dc:title><dc:creator>Udir,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Saje,	Drago	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>VSŠ</dc:subject><dc:subject>OG-MK</dc:subject><dc:subject>beton visoke trdnosti</dc:subject><dc:subject>vlaknasti betoni</dc:subject><dc:subject>notranja nega</dc:subject><dc:subject>lahki agregat</dc:subject><dc:subject>tlačna trdnost</dc:subject><dc:subject>krčenje betona</dc:subject><dc:description>Betoni visoke trdnosti imajo majhno vodovezivno razmerje, zato je njihovo zgodnje avtogeno krčenje večje. V diplomski nalogi smo opisali zmanjševanje le-tega s pomočjo predhodno namočenega lahkega agregata, različnih frakcij in jeklenih vlaken. V okviru laboratorijskih raziskav smo merili avtogeno in celotno krčenje betonov visoke trdnosti. Iz dobljenih vrednosti smo izračunali prispevek krčenja zaradi sušenja. Obravnavali smo tudi tlačne trdnosti strjenega betona posameznih betonskih mešanic in opazovali vpliv vsebnosti lahkega agregata in jeklenih vlaken na njeno velikost. 
Največji doprinos k zmanjšanju krčenja je imela notranja nega s predhodno namočenim lahkim agregatom.
Ugotovili smo, da se je beton, ki je vseboval jeklena vlakna in notranje rezervoarje vode v obliki predhodno z vodo namočenega lehnjaka, frakcije 24 mm, krčil najmanj in dosegal največje tlačne trdnosti glede na primerjalne betone.</dc:description><dc:publisher>[R. Udir]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:15:16</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32375</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>