<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32357"><dc:title>Vpliv osončenosti na energetski potencial stavbe in kvaliteto naravne osvetljenosti prostorov</dc:title><dc:creator>Grašič,	Milan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kristl,	Živa	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>osončenost</dc:subject><dc:subject>geometrija in zasnova stavbnega ovoja</dc:subject><dc:subject>energetski potencial stavbnega ovoja</dc:subject><dc:subject>kurilna sezona</dc:subject><dc:subject>Ljubljana</dc:subject><dc:subject>dnevna osvetljenost notranjih prostorov</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je obravnavan vpliv osončenosti na energetski potencial stavbe in kvaliteto naravne osvetljenosti prostorov. V prvem delu magistrskega dela je analiziranih in primerjanih šest različno zasnovanih stavb s podobno kvadraturo uporabnih in balkonskih površin. Na lokaciji Ljubljane je preučen vpliv geometrijske zasnove in orientacije stavb na osončenost in energetski potencial stavbnega ovoja. Pregledane so tudi zahteve slovenske zakonodaje glede osončenosti stavbnega ovoja. Izkaže se, da po osončenosti izstopata samo stavbi brez balkonskih površin, ki ustrezata tudi zahtevam slovenske zakonodaje. Nivoji osončenosti ostalih stavb so med seboj podobni, pri čemer ne ustrezajo zahtevam osončenosti po slovenski zakonodaji. Energetski potencial stavbnih ovojev je izračunan na celoletni ravni in v obdobju kurilne sezone v Ljubljani. Energetski potenciali stavbnih ovojev so med seboj primerjani in komentirani. Ugotovitve kažejo, da ima arhitekturno bolj razgibana stavba najmanjši relativni energetski potencial stavbnega ovoja. Velike razlike v energetskem potencialu stavbnega ovoja so bile prisotne tudi med bolj konvencionalno zasnovanimi stavbami. V drugem delu magistrskega dela je analizirana osvetljenost dveh stanovanj iz najbolj razgibane stavbe, ki naj bi bili na podlagi rezultatov osončenosti najbolje oziroma najslabše osvetljeno stanovanje v stavbi. Osvetljenost stanovanj je analizirana na delovni ravnini 0,85 m. Rezultati osvetljenosti obeh stanovanj so primerjani s predhodno določenimi vrednostmi osvetljenosti. Ugotovitve kažejo, da orientacija in lokacija stanovanja v stavbi zelo vplivata na dnevno osvetljenost prostorov.</dc:description><dc:publisher>[M. Grašič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32357</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
