<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32342"><dc:title>Avtomatizirano modeliranje pri celostnem upravljanju z vodnimi viri</dc:title><dc:creator>Škerjanec,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kompare,	Boris	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Atanasova,	Nataša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:subject>model porečja</dc:subject><dc:subject>hidrologija</dc:subject><dc:subject>obremenitev s hranili</dc:subject><dc:subject>knjižnica znanja</dc:subject><dc:subject>avtomatizirano modeliranje</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji predstavljamo nov pristop k modeliranju hidroloških pojavov in kakovosti voda
na ravni porečij, ki omogoča avtomatsko izgradnjo modelov na podlagi domenskega znanja in
merjenih podatkov. Osnovo za tovrstno modeliranje predstavlja domenska knjižnica, ki smo jo razvili
v sklopu naloge. V knjižnici je zbrano znanje s področja hidrološkega modeliranja in modeliranja
procesov spiranja hranil na ravni porečij, pri čemer je vsak proces predstavljen z alternativnimi
enačbami. Formalizem, ki smo ga uporabili za zapis knjižnice, je kompatibilen z orodjem ProBMoT.
Na podlagi domenske knjižnice in opisa izbranega porečja, ki ga poda uporabnik, ProBMoT generira
vse alternativne strukture modela opazovanega sistema. Slednje so avtomatsko umerjene na meritve.
Model, ki kaže najmanjše odstopanje med rezultati simulacije modela in meritvami, je izbran kot
najboljši model za opis opazovanega sistema. Metodologijo smo testirali na porečju reke Quarteire
(Algarve, Portugalska). Rezultati analize povprečne letne vodne bilance ter povprečnih letnih
obremenitev reke Quarteire s sedimentom in hranili potrjujejo ugotovitve predhodnih raziskav, kar
kaže na primernost uporabe predlaganega pristopa za potrebe hidrološkega modeliranja in modeliranja
kakovosti voda na ravni porečij. Dobljeni rezultati so z vidika natančnosti primerljivi oz. boljši od
rezultatov, dobljenih z orodjem SWAT. Posledično predstavlja predlagan avtomatiziran pristop
pomembno alternativo obstoječim konceptualnim pristopom. S testiranjem dveh modelnih scenarijev
(scenarija podnebnih sprememb in scenarija povečanja števila priključkov na čistilne naprave) smo
potrdili logično odzivanje zgrajenih modelov na spremenjene vrednosti parametrov in vhodnih
podatkov, kar potrjuje uporabnost tovrstnih modelov v sistemih za podporo odločanju na področju
celostnega upravljanja z vodnimi viri.</dc:description><dc:publisher>[M. Škerjanec]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:14:51</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>32342</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
