<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32322"><dc:title>Vpliv programov transnacionalnega teritorialnega sodelovanja na prostorski razvoj</dc:title><dc:creator>Miklavčič,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Černe,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>evropsko teritorialno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>teritorialna kohezija</dc:subject><dc:subject>prostorski razvoj</dc:subject><dc:subject>regionalni razvoj</dc:subject><dc:subject>evropski skladi</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu so obravnavani programi evropskega transnacionalnega teritorialnega sodelovanja. Orisan je razvoj teritorialnega sodelovanja v Evropi, njegovi nameni in cilji ter povezanost med razvojem programov in razvojem evropskih prostorsko razvojnih ciljev ter dokumentov. Obravnavano je še vključevanje Slovenije v tovrstne programe in njena uspešnost. Opisane so vrste rezultatov in njihova uporaba po zaključku projektov. Naloga obravnava tudi dolgoročne učinke projektov ter njihov vpliv na prostorski razvoj. V nalogi so navedeni nekateri vplivi ter opisana problematika opazovanja tovrstnih dolgoročnejših vplivov, ki so predvsem zaradi narave projektov v okviru katerih se ne izvajajo večje investicije ter njihovega tematsko in geografsko zelo razpršenega delovanja težko merljivi.
Magistrsko delo obravnava dve delovni hipotezi.
- Hipoteza 1: Rezultati projektov so redko neposredno uporabljeni pri vsakodnevnih delovnih aktivnostih projektnih udeležencev po zaključku projektnih aktivnosti. Praktična uporaba rezultatov je manjša, kot bi lahko bila, oziroma obstaja razlika med v projektih predvidenimi ter dejansko doseženimi učinki.
- Hipoteza 2: Velika uspešnost slovenskih organizacij pri vključevanju v projekte transnacionalnega teritorialnega sodelovanja je posledica zgodnjega vključevanja Slovenije v programe transnacionalnega sodelovanja ter posledično krepitve institucionalnih in osebnih omrežij v projekte vključenih projektnih partnerjev.
Pri pripravi dela so uporabljene deskriptivne metode ter kvalitativna analizo z uporabo ankete kot orodja za ugotavljanje vzrokov ter uspešnosti sodelovanja v projekte vključenih organizacij ter oceno uporabljivosti rezultatov projektov.
Po vsebini so projekti programov transnacionalnega sodelovanja zelo različni. Najpogosteje projekti obravnavajo teme, povezane z okoljsko problematiko, varstvom narave in kulturne dediščine, preprečevanjem naravnih nesreč in tveganj, s klimatskimi spremembami; temami s področja prostorskega in regionalnega razvoja, razvoja podeželja ter razvoja mest; temami s področja prometa, mobilnosti in logistike; s podporo informacijski družbi, malim in srednje velikim podjetjem ter projekti s področja turizma. Njihove vsebinske in izvedbene razlike se odražajo v veliki heterogenosti doseženih rezultatov. Rezultati projektov in njihovi vplivi so zato zelo razpršeni po različnih področjih.</dc:description><dc:publisher>[T. Miklavčič]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:14:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>32322</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
