<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32309"><dc:title>Matrična metoda za obračun del pri gradnji predorov</dc:title><dc:creator>Brus,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Logar,	Janko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Štimulak,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>matrični sistem</dc:subject><dc:subject>podporni tip</dc:subject><dc:subject>prvo razvrstitveno število</dc:subject><dc:subject>drugo razvrstitveno število</dc:subject><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:subject>dolžina izkopnega koraka</dc:subject><dc:subject>podporno število</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi smo obravnavali matrično metodo za obračun del pri gradnji predorov, ki je podana v avstrijskem standardu ÖNORM B 2203-1. V prvem delu diplomske naloge smo opisali potek geomehanskega načrtovanja predorov, katerega del je tudi matrična metoda.
Posebej smo izpostavili prednosti matrične metode v primerjavi z dosedanjim sistemom, ki se je uporabljal v Sloveniji do leta 2007. V drugem delu diplomske naloge smo na primeru 500 m dolgega hipotetičnega predora prikazali uporabo matričnega sistema. Za prikaz prednosti matrične metode smo uporabili dva obračunska modela. Prvi model je striktno sledil matrični metodi, drugi pa je imel časovno odvisne stroške gradbišča prelite v stroške izkopa. Obračun
del na odseku smo izvedli za tri različne razvoje dogodkov (A, B in C). V izvedbi A se geotehnične razmere od predvidenih ne razlikujejo, medtem ko je pri izvedbah B in C prišlo do odstopanj. V izvedbi B so geotehnične razmere ugodnejše od predvidenih, v izvedbi C pa zahtevnejše. Iz dobljenih rezultatov smo opazili, da so celotni stroški odseka predora v izvedbi A enaki ponudbi pri obeh obračunskih modelih. Pri izvedbah B in C je imel prvi obračunski model večja odstopanja od ponudbe kot drugi. Ugotovili smo, da se razlike med obračunskima modeloma zaradi spremembe geotehničnih razmer povečujejo z velikostjo stroškov gradbišča ter so močno odvisne od roka dokončanja del.</dc:description><dc:publisher>[G. Brus]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:14:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32309</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
