<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32286"><dc:title>Vpliv tokovnega polja na učinkovitost usedanja trdnih delcev v usedalniku s kontinuirnim delovanjem</dc:title><dc:creator>Prešeren,	Tanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Steinman,	Franci	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bajcar,	Tom	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:subject>naknadni usedalnik</dc:subject><dc:subject>Froudovo densimetrično število</dc:subject><dc:subject>gostotni tokovi</dc:subject><dc:subject>kontinuirno delovanje</dc:subject><dc:subject>čiščenje odpadnih voda</dc:subject><dc:subject>suspenzija</dc:subject><dc:subject>velikost delcev</dc:subject><dc:subject>vizualizacija toka</dc:subject><dc:subject>računalništvo</dc:subject><dc:description>Na modelu naknadnega krožnega usedalnika disertacija obravnava tipične tokovne strukture, ki se vzpostavijo pri dvanajstih različnih kombinacijah hidravlične obremenitve in koncentracije suspenzije na vtoku. Poleg že omenjenih so bili spremenljiv parameter tudi trdni delci, ki so služili kot suspendirana snov. Prva skupina uporabljenih delcev je bila mleta lešnikova lupina, ki je bila na voljo v dveh sestavih glede na strukturo velikosti zrn; drugo skupino so zastopali stekleni delci v treh različnih granulacijah. Trije kontrolni poskusi so se izvedli pri gostotno nevtralnih pogojih z vnosom barvila.
Vsi poskusi so bili snemani z digitalno kamero, iz posnetkov je bil s fotogrametričnim pristopom v vtočnem jašku in v neposredni bližini iztoka določen indikator koncentracije v suspenziji, s pomočjo računalniško podprte vizualizacije pa so bili pridobljeni podatki o tokovnem polju. Pri ponovitvi prve serije poskusov se je izvajalo še vzorčenje suspenzije na vtoku in iztoku.
Velik nabor eksperimentov s skrbno izbranimi parametri je omogočal sistematično obravnavo hidrodinamičnih fenomenov v usedalni komori. Ugotovilo se je, da sta tokovno polje in učinkovitost usedanja trdnih delcev tesno povezana z vrednostjo Froudovega densimetričnega števila Frd. Pri vseh poskusih je bil opažen trend naraščanja učinkovitosti s padanjem vrednosti Frd. Pri največjih izmed steklenih mikrokroglic in grobo mlete lešnikove lupine se troslojni tok ni pojavil; pri ostalih delcih pa je nizka vrednost Frd pogojevala vzpostavitev ugodne troslojne tokovne strukture, pri čemer je bila mejna vrednost Frd, nad katero se troslojni tok ne oblikuje več, neodvisna od tipa in velikosti delcev.</dc:description><dc:publisher>[T. Prešeren]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:14:05</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>32286</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>