<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32239"><dc:title>Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi</dc:title><dc:creator>Rozman,	Uroš	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>Dravska kolesarska pot</dc:subject><dc:subject>prostorska umestitev</dc:subject><dc:subject>daljinska kolesarska pot</dc:subject><dc:subject>Dravska dolina</dc:subject><dc:subject>vrednotenje variant</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je obravnavno načrtovanje daljinskih kolesarskih povezav v Sloveniji. Predstavljena je umestitev Dravske kolesarske poti ob reko Dravo, med Dravogradom in Središčem ob Dravi. Dravska kolesarska povezava v Sloveniji kot turistična ponudba že obstaja, vendar poteka po obstoječih bolj ali manj prometnih cestah in kot takšna ni primerljiva s podobnimi obrečnimi kolesarskimi potmi v razvitejših evropskih okoljih. Ob obstoječih merilih in normativih smo v delu raziskali še praktične primere umeščanja daljinskih kolesarskih poti. Predstavili smo
kolesarski poti ob reki Dravi in ob reki Muri v sosednji Avstriji ter krajše odseke urejenih kolesarskih poti v Sloveniji. S pomočjo meril in normativov, primerov dobrih praks, analize območja ob reki Dravi ter pogovorov z zainteresiranimi deležniki v prostoru, smo lahko določili
možne variante poteka. Vrednotili smo jih glede na prostorski, funkcionalni in varstveni vidik. Izpostavili smo predvsem prostorski vidik (bližina narave, reka Drava, atraktivnost, turistična ponudba, usklajenost s predlogi občin, lastniška struktura), saj je le-ta ključen za kasnejši uspeh kolesarske poti ter njeno izvedbo. S celovitim načrtovanjem in upoštevanjem že obstoječe infrastrukture ter javnih, gozdnih in poljskih poti smo v delu prikazali učinkovitejši, hitrejši in predvsem finančno ugodnejši način umeščanja daljinskih kolesarskih poti. Le s pravilnim pristopom in sodelovanjem se bo v prihodnosti lahko tudi Slovenija približala kolesarsko razvitim evropskim državam.</dc:description><dc:publisher>[U. Rozman]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:13:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>32239</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
