<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=32077"><dc:title>Optimizacija opazovanj v raziskovalnem rovu predora Šentvid</dc:title><dc:creator>Jošt,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>raziskovalni rov</dc:subject><dc:subject>izravnava koordinat stojišča</dc:subject><dc:subject>organizacija geodetske mreže</dc:subject><dc:subject>metoda direktne rešitve</dc:subject><dc:subject>Taylor-Karmanova matroka kriterija</dc:subject><dc:subject>Helmertov elipsoid pogreškov</dc:subject><dc:description>V raziskovalnem rovu so bila geodetska opazovanja izvedena z namenom ugotavljanja prostorskih premikov kontrolnih (detajlnih) točk v rovu zaradi vpliva gradnje glavnega predora Šentvid na sam raziskovalni rov. Da bi dobili čimbolj optimalne premike v raziskovalnem rovu, je pomembno, da tudi položaj stojišča instrumenta določimo optimalno natančno. Diplomska naloga s tem namenom obravnava optimizacijo opazovanj v raziskovalnem rovu predora Šentvid. V geodeziji optimizacijo opazovanj izvajamo, da zagotovimo določene kriterije, ki si jih postavimo. Kriterij in s tem osnovni cilj te naloge je določitev takšnih uteži opazovanj, ki bodo po vključitvi v izravnavo omogočile kot rezultat izravnave takšno natančnost določitve stojišča, da bo elipsoid pogreškov stojišča postal krogla. S tem namenom je bila s programom Matlab 7.0 izvedena izravnava koordinat stojišča in optimizacija drugega reda z metodo direktne rešitve, katere osnovna značilnost je uporaba matrike kriterija. Dodatno je bila izvedena optimizacija tudi za določitev stojišča v glavnem predoru. Pri določanju optimalnih koordinat stojišča za raziskovalni rov in glavni predor pridemo do spoznanja, da imajo kotna opazovanja pri meritvah večjo pomembnost kot dolžinska in opazovanja na točke blizu stojišča so bolj pomembna, kot pa opazovanja na od stojišča bolj oddaljene točke. Hkrati z optimizacijo je opisana še osnovna delitev predorov, splošne značilnosti predora Šentvid, klasifikacija kamnin, NATM metoda gradnje, izvedba in obdelava geodetskih meritev v raziskovalnem rovu in kvaliteta geodetskih mrež.</dc:description><dc:publisher>[M. Jošt]</dc:publisher><dc:date>2006</dc:date><dc:date>2015-07-10 10:11:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>32077</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
