<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=31802"><dc:title>Vpliv matrične sukcije na pomike plazu Slano blato</dc:title><dc:creator>Maček,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Majes,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:subject>mehanika zemljin</dc:subject><dc:subject>nezasičene zemljine</dc:subject><dc:subject>laboratorijske preiskave</dc:subject><dc:subject>terenske preiskave</dc:subject><dc:subject>lezenje zemljin</dc:subject><dc:description>V doktorski disertaciji je obravnavan vpliv matrične sukcije na pomike plazu Slano blato. V prvem delu disertacije je predstavljena retencijska krivulja in empirični materialni modeli za opis inženirskih lastnosti nezasičene zemljine v odvisnosti od matrične sukcije. Opisane so tudi metode merjenja sukcije, vzroki za gibanje vode v vadozni coni zemljine, pojav krčitvenih razpok in reološki modeli za oceno lezenja plazov. 

V praktičnem delu naloge je predstavljen plaz Slano blato, ki je z ocenjenim volumnom nestabilne mase preko 106 m3 eden izmed štirih velikih zemeljskih plazov v Sloveniji. Na podlagi meritev sukcije v laboratoriju in izkazane relevantnosti vpliva sukcije na stabilnost plazu so bili na plazu v jeseni 2007 vgrajeni Watermark merilniki sukcije. Za potrebe ocene lezenja plazu pa so bile v letu 2011 vgrajene tudi geodetske točke. V nadaljevanju so predstavljene obsežne laboratorijske preiskave za kvaliteten opis dogajanja v zemljini med sušenjem in ponovnim vlaženjem ter preiskave lezenja zemljine ob konstantni strižni obremenitvi. Na podlagi laboratorijskih raziskav je bil razvit materialni model, ki opisuje retencijsko krivuljo materiala in strižno lezenje zemljine. 

S terenskim opazovanjem pridobljene robne pogoje na površini plazu Slano blato (padavine in potencialna evapotranspiracija) smo vstavili v numerični program, ki z že omenjenim materialnim modelom opisuje 1D tok vode. Numerične izračune smo primerjali s terenskimi meritvami sukcije. Podobno, smo na podlagi terenskih meritev in numeričnih izračunov sklepali tudi na pomike plazu Slano blato. 

V zaključnem poglavju so predstavljene sklepne ugotovitve ter priporočila za nadaljnje raziskovalno delo.</dc:description><dc:publisher>[M. Maček]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-07-09 22:47:05</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>31802</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
