<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=31799"><dc:title>Modeliranje hidrodinamičnih, oceanografskih in okoljskih spremenljivk ter koncentracij živega srebra v morskem okolju</dc:title><dc:creator>Sirnik,	Nataša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žagar,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Četina,	Matjaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:subject>oceanografija</dc:subject><dc:subject>ekološko modeliranje</dc:subject><dc:subject>živo srebro</dc:subject><dc:subject>nižji del prehranjevalne verige</dc:subject><dc:subject>valovi</dc:subject><dc:subject>matematični model PCFLOW3D</dc:subject><dc:subject>Sredozemsko morje</dc:subject><dc:subject>Tržaški zaliv</dc:subject><dc:description>Onesnaženost voda velja za enega ključnih ekoloških problemov današnjega časa. V Sloveniji in
Sredozemlju je v rekah in morju poleg običajnih onesnaževal v visokih koncentracijah prisotno
tudi živo srebro. Kot del reševanja problema onesnaženosti voda pri nas in v svetu razvijamo
matematične modele, s katerimi je možno določiti obseg onesnaženja in možnosti sanacije.
Model PCFLOW3D je 3D baroklini matematični model, ki ponuja možnost modeliranja hidrodinami
čnih in nekaterih okoljskih spremenljivk v realnem času. V okviru disertacije smo model
PCFLOW3D nadgradili z dvema konceptualnima pelagičnima modeloma za nižji del prehranjevalne
verige, s konceptualnim bentoškim modelom mineralizacije organske snovi v sedimentih, z
empiričnim modelom valovanja za Tržaški zaliv in z empiričnimi modeli za določanje skalarnih
polj nekaterih okoljskih spremenljivk ter zvrsti živega srebra v Sredozemskem morju. Pri razvoju
konceptualnih modelov smo se opirali predvsem na deli Crispi in sod. (2002) in Fennel in sod.
(2006), pri razvoju empiričnih modelov pa smo uporabili metodi modelnih dreves (program
Weka) in ANFIS kombinacijo mehke logike in nevronskih mrež (program Matlab Fuzzy Logic
Toolbox).
Nadgrajeni model PCFLOW3D ponuja možnost kvantitativnega modeliranja fosfatov, nitratov,
amoniaka, kisika, zooplanktona, koncentracije klorofila-a in dveh velikostnih razredov fitoplanktona
in detrita. Med procesi v vodnem stolpcu upošteva mineralizacijo detrita, nitrifikacijo, agregacijo
manjših delcev v večje ter izmenjavo kisika med vodo in atmosfero. Bentoški model
je namenjen določanju vpliva procesov mineralizacije organske snovi v sedimentih (aerobne respiracije,
nitrifikacije in denitrifikacije) na vrednosti spremenljivk v vodnem stolpcu. Kombinirani
bentoško-pelagični model omogoča ekološko modeliranje odprtih in priobalnih morij ter celinskih
voda, z nekaj popravki pa ga lahko uporabljamo tudi za modeliranje kroženja ogljika ali drugih
elementov.
Empirični model valovanja za Tržaški zaliv ponuja možnost napovedi povprečne in vrčne periode
valov, povprečne in maksimalne višine valov, srednje smeri potovanja valov in razpršenosti valov
pri vršni periodi. Vhodne spremenljivke so pretekle vrednosti hitrosti in smeri vetra, sunkov
vetra, privetrišča ter hitrosti in smeri tokov v vrhnjem sloju morja; iz meteorološke napovedi
vhodnih spremenljivk lahko značilne vrednosti valov napovemo za poljubno število ur vnaprej.
Rezultati modela so primerljivi z rezultati fizikalnih modelov valovanja, če jih uporabimo v priobalnih
območjih s kompleksnimi hidrodinamičnimi in meteorološkimi pogoji. Model valovanja
lahko v prihodnje uporabimo za modeliranje vpliva valovanja na resuspenzijo sedimentov z dna
ter s tem povezanih sprememb koncentracije na delce vezanih onesnaževal v vodnem stolpcu in
v sedimentih Tržaškega zaliva.
Empirični modeli za določanje skalarnih polj konduktivnosti, transmisije in kisika v Sredozemskem
morju so zelo dobro ocenjeni (r t 1.0); primarno so namenjeni natančnejšemu določanju
koncentracije zvrsti živega srebra, ki je od njih odvisna. Empirični modeli za določanje skalarnih
polj celokupnega, elementarnega, reaktivnega, monometil in dimetil živega srebra v Sredozemskem
morju so slabˇse ocenjeni, iz strukture modelov pa lahko zaključimo, da na koncentracijo
zvrsti živega srebra v Sredozemskem morju najbolj vplivajo koncentracija kisika, prisotnost delcev
organske snovi in intenziteta svetlobe. Podobni empiriˇcni modeli za določanje koncentracije
živega srebra v vodnem okolju, ki jih v prihodnje lahko razvijemo z orodji mehkega računanja
ali z drugimi naprednejšimi metodami umetne inteligence, ponujajo v kombinaciji s konceptualnim
bentoško-pelagičnim modelom in ostalimi moduli modela PCFLOW3D možnost določitve
skalarnih polj zvrsti živega srebra v Sredozemskem morju ali na drugih območjih s podobno
problematiko.</dc:description><dc:publisher>[N. Sirnik]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2015-07-09 22:47:02</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>31799</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
