<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=31158"><dc:title>Primerjalna analiza računalniških programov za nelinearno seizmično analizo sodobnih zidanih konstrukcij</dc:title><dc:creator>Rihtarec,	Robert	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bosiljkov,	Vlatko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Cotič Smole,	Patricia	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>potresno inženirstvo</dc:subject><dc:subject>sodobne zidane konstrukcije</dc:subject><dc:subject>nelinearna seizmična analiza</dc:subject><dc:subject>modelna podobnost</dc:subject><dc:subject>primerjalna analiza</dc:subject><dc:subject>numerična simulacija</dc:subject><dc:subject>potresna miza</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi analiziramo primerjave treh različnih programskih orodij za nelinearno
seizmično analizo zidanih konstrukcij, kjer se omejimo na sodobne zgradbe. Obravnavane so
tako prototipne konstrukcije, t.j. konstrukcije v naravni velikosti kot modelne, t.j. pomanjšane
konstrukcije. Primerjava z modelnimi konstrukcijami je bila nujna za analizo učinkovitosti
posameznega programa pri napovedi obnašanja zidanih konstrukcij, narejenih v modelnem
merilu in preskušanih na potresni mizi. Pri dimenzioniranju modelnih konstrukcij je bila
upoštevana popolna modelna podobnost.
Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, v katerem so predstavljeni deli
standardov, po katerih je določena odpornost novih zidanih konstrukcij na potresno obtežbo
in na osnovi katerih delujejo obravnavana računalniška orodja Sremb, 3Muri ter AmQuake.
Podan je opis poenostavljene metode N2, razlaga modelne podobnosti ter kratek opis
delovanja programskih orodij. Sledi računski del, kjer so analizirane obravnavane
konstrukcije ter na osnovi rezultatov izvedene primerjave med programi. Numerično dobljene
rezultate na koncu primerjamo še z eksperimentalnimi rezultati s potresne mize.
V zaključku na podlagi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da s sodobnimi računalniškimi
programi dobimo konservativne rezultate. Zaradi številnih poenostavitev izračuna in različnih
stopenj upoštevanja standardov, dobljene numerične rešitve v večini primerov ne morejo v
vseh vidikih zajeti eksperimentalno dobljenega odziva stavb na potresno obtežbo. Kljub temu
se dejanskemu odzivu lahko že veliko bolje približamo s poenostavljenimi numeričnimi
modeli, ki upoštevajo globalno obnašanje stavbe in ne le etažnega mehanizma.</dc:description><dc:publisher>[R. Rihtarec]</dc:publisher><dc:date>2012</dc:date><dc:date>2015-07-09 22:39:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>31158</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>