<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=30979"><dc:title>Meritve in izračun izhlapevanja</dc:title><dc:creator>Plesničar,	Leja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brilly,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VOI</dc:subject><dc:subject>izhlapevanje</dc:subject><dc:subject>evapotranspiracija</dc:subject><dc:subject>FAO Penman-Monteith</dc:subject><dc:subject>Thornthwait</dc:subject><dc:subject>evaporimeter "A"</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi so predstavljene tri izbrane metode merjenja in izračuna evapotranspiracije na raziskovalni ploskvi na Hajdrihovi 28 in sicer merjenje z evaporacijsko posodo A ter izračun potencialne evapotranspiracije z dvema empiričnima enačbama: FAO Penman-Monteithovo enačbo in Thornthwaitovo enačbo. 
Dobljene rezultate vseh treh metod smo med seboj primerjali, izračunane vrednosti po FAO Penman-Monteithovi enačbi pa smo primerjali tudi z izračuni na ARSO-vi meteorološki postaji Ljubljana-Bežigrad. Rezultati so pokazali, da so med metodami precejšnje razlike. Najmanjše vrednosti smo dobili z meritvami z evaporacijsko posodo, nekoliko višje po enostavni Thornthwaitovi enačbi, najvišje pa po FAO Penman-Monteithovi enačbi.
Analiza vplivnih dejavnikov je pokazala, da je na raziskovalni ploskvi najvplivnejši dejavnik na evapotranspiracijo sončno sevanje, sledi mu relativna vlažnost, nekoliko manjši vpliv pa imata temperatura in veter.</dc:description><dc:publisher>[L. Plesničar]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-09 17:56:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>30979</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>