<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=30902"><dc:title>Ocena potresne odpornosti stare upravne stavbe RŽS Idrija</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolšek,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Jure	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>dipl.</dc:subject><dc:subject>zidana stavba</dc:subject><dc:subject>nearmirano zidovje</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti zidovja</dc:subject><dc:subject>potisna analiza</dc:subject><dc:subject>N2 metoda</dc:subject><dc:subject>program 3Muri</dc:subject><dc:subject>ocena potresne odpornosti</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je izdelana ocena potresne odpornosti stare upravne stavbe Rudnika živega srebra Idrija. V prvem delu naloge je predstavljeno obnašanje zidanih stavb med delovanjem potresa in opis tipičnih porušnih mehanizmov zidov. Sledi kratek opis določil standarda Evrokod 8-3, ki obravnava področje ocenjevanja obnašanja obstoječih stavb med potresi. Po korakih je opisana poenostavljena metoda N2, ki temelji na nelinearni statični analizi. Na koncu sledi še predstavitev programa 3Muri, ki smo ga uporabili za račun potisnih krivulj. V drugem delu naloge je sprva opisana upravna stavba, ki je zgrajena iz nepovezanih kamnitih in opečnih zidov. Zaradi nepoznavanja dejanske kvalitete obstoječih materialov smo za obe vrsti zidovja iz literature privzeli po tri nabore mehanskih lastnosti. Pripravili smo pet modelov z različnimi kombinacijami vrednosti mehanskih lastnosti opečnega in kamnitega zidovja, na podlagi katerih smo ocenili potresno odpornost konstrukcije. Na osnovi deterministične analize smo ugotovili, da stavba ni sposobna prenesti pričakovanega projektnega pospeška temeljnih tal ag = 0,23 g in tako ne izpolnjuje zahtev standarda Evrokod 8. Velika ranljivost
konstrukcije je bila posledica zelo nizkih vrednosti strižnih trdnosti privzetih materialov, ki smo jih skladno s standardom Evrokodom 8-3 delili še s faktorjem zaupanja CF = 1,35. Različne kombinacije mehanskih lastnosti zidovja so povzročale različne oblike porušnih mehanizmov konstrukcije. Zaradi majhnih razlik med strižnimi trdnostmi privzetih materialov se potresne odpornosti posameznih modelov niso bistveno razlikovale. Vrednosti koeficientov potresne odpornosti SRCu so variirali med 0,09 in 0,12, kar se je dobro ujemalo z vrednostjo, ki je bila ocenjena v projektu POTROG (2013). Ocenjujemo, da so mejni pospeški tal za obravnavan objekt verjetno podcenjeni, kar je posledica varnostnih faktorjev, ki jih je potrebno upoštevati v primeru nepopolnega poznavanja konstrukcije.</dc:description><dc:publisher>[B. Bizjak]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-07-09 17:55:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>30902</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
