<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=30877"><dc:title>Pregled inženirsko bioloških metod v sonaravnem urejanju vodotokov</dc:title><dc:creator>Zakotnik,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikoš,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rusjan,	Simon	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VOI</dc:subject><dc:subject>geodetska dela pred gradnjo</dc:subject><dc:subject>inženirsko biološke metode</dc:subject><dc:subject>sonaravno urejanje vodotokov</dc:subject><dc:subject>naravna gradiva</dc:subject><dc:subject>protierozijska zaščita</dc:subject><dc:subject>stabilizacija rečne struge</dc:subject><dc:subject>rečna erozija</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je predstavljen pregled uporabe inženirsko bioloških metod, tj. sonaravno urejanje rečnih strug. Za zaščito se uporablja naravne materiale in predvsem živo gradivo. Z inženirsko biološkimi ukrepi se lahko prepreči ali omili rečno, površinsko, vodno in snežno ter tudi vetrno erozijo. Na podlagi razpoložljivih virov in primerov dobre prakse so predstavljene raznovrstne inženirsko biološke tehnike, ki so primerne za stabilizacijske ukrepe na dnu struge, na brežini vodotokov in tudi za izboljšanje habitatnih razmer v vodotokih. Uporabne so za točkovna, linijska ali ploskovna zavarovanja večjih razsežnosti, omogočajo pa tudi dograjevanje in kombiniranje s klasičnimi tehničnimi zgradbami, še posebej na odsekih, kjer so brežine izpostavljene večjim erozijskim silam.
Inženirsko biološke metode v primerjavi s klasičnimi metodami za doseganje ustrezne stabilizacijske funkcije potrebujejo nekaj več časa, so stroškovno sprejemljivejše in manj zahtevne za gradnjo. Njihova življenjska doba ob ustreznem vzdrževanju je vsaj 50 let. Zahtevajo specifična znanja in izkušnje ter več ročnega dela, zato so uporabne tudi na oddaljenih in za mehanizacijo težje dostopnih mestih.
Sonaravne ureditve omogočajo ugodne razmere za vodne in obvodne ekosisteme, prav tako pa so bolj vpete v okoliško krajino in estetsko privlačne.</dc:description><dc:publisher>[M. Zakotnik]</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2015-07-09 17:55:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>30877</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
