OCENA POSTURALNIH ZMOŽNOSTI IZ HAPTIČNE INFORMACIJE PRI TELEREHABILITACIJIKRPIČ, ANDREJ (Avtor) Cikajlo, Imre (Mentor) navidezna resničnosthaptični vmesnikstojaravnotežjetelerehabilitacijaFunkcionalno ravnotežje in pokončna drža sta za človeka izrednega pomena, saj sta pogoj za hojo in tako omogočata večjo mobilnost ter s tem višjo kakovost življenja. Osebe po možganski kapi imajo pogosto omejeno sposobnost vzdrževanja ravnotežja, zato je ta v procesu rehabilitacije deležna posebne obravnave. Pričujoče delo obravnava uporabo premičnih tal kot haptičnega vmesnika v sistemu za nevsiljiv zajem in oceno posturalnih zmožnosti med izvajanjem nalog z uporabo navidezne resničnosti v sistemu telerehabilitacije. V prvem delu preverimo tehnične zmogljivosti premičnih tal za ustvarjanje motenj v ravnotežju človeka. Določili smo parametre krmilnika, uporabljenega pri vodenju naprave, in izmerjene lastnosti, kot sta pasovna širina naprave ter hitrost premikanja vrhnje plošče. Na zdravih prostovoljcih so bili zajeti odzivi na premik tal v osmih smereh. Na podlagi izmerjenih odzivov smo izdelali normativ, ki smo ga primerjali z odzivi pri osebi po utrpeli možganski kapi. Razlike je možno karakterizirati in uporabiti pri ocenjevanju ravnotežnih sposobnosti. V drugem delu, da bi ocenili vpliv premičnih tal pri vadbi ravnotežja z navidezno resničnostjo, zajamemo posturalne odzive zdravih prostovoljcev, izpostavljenih kombinacijam prisotnosti haptične in vizualne povratne zanke. Opazujemo aktivacijo mišic pretežno spodnjih okončin z uporabo elektromiogramov in spremembe v kotih sklepov kolka, kolen ter gležnjev z uporabo triosnih pospeškometrov. Pokazali smo, da je odziv pri nalogi v navidezni resničnosti brez dinamike, medtem ko haptične plošče zahtevajo dinamičen odziv. Ko smo uporabili kombinacijo obeh, so osebe izbrale drugačno strategijo, saj prisotnost navideznega okolja omogoča predhodno pripravo. V tretjem delu je predstavljen razvit programski okvir, sestavljen iz storitev in orodij, za izvajanje telerehabilitacije. Omogoča izvajanje nalog in oddaljeno spremljanje ter vodenje procesa rehabilitacije in je sestavljen iz treh delov. Centralni strežnik s podatkovno bazo in spletnim strežnikom nudi storitve prek dveh različnih spletnih vmesnikov. Spletna stran, namenjena pacientu, omogoča prijavo v sistem, izbiro naloge iz zoženega izbora ter samo izvajanje naloge, ki je izvedena kot igra v navidezni resničnosti. Terapevt pa lahko pregleduje zgodovino izvedenih nalog, predpisuje naloge in spremlja izvajanje naloge v realnem času prek grafov posameznih parametrov ter s pogledom v navidezno okolje naloge. Z omenjenim programskim okvirjem je bil realiziran sistem za vadbo ravnotežja, v katerega smo prenesli že obstoječo nalogo. Delovanje sistema smo primerjali s konvencionalno vadbo ravnotežja in z vadbo, podprto z dinamično oporno stojko, in izkazal se je za primerljivega na podlagi predhodno ter naknadno izvedenih kliničnih testov pri treh sodelujočih skupinah pacientov v subakutni fazni možganske kapi. Obe študiji, analiza odzivov in uporaba telerehabilitacijskega sistema, sta lep primer, kako lahko izkoristimo prednosti, ki nam jih ponuja tehnologija. Uporaba odzivov, zajetih na oddaljeni lokaciji med opravljanjem naloge v navidezni resničnosti, lahko bistveno prispeva k uspešni telediagnostiki, kar lahko zmanjša stroške, v praksi pa to pomeni manj obiskov specializirane ustanove in manjše število potrebnega osebja.20152015-04-24 13:40:49Doktorsko delo/naloga30728sl