<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=30705"><dc:title>Pretvorba PL/SQL izvorne kode v graf prehodov aplikacije</dc:title><dc:creator>Bac,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slivnik,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>PL/SQL</dc:subject><dc:subject>Oracle SQL</dc:subject><dc:subject>atomični model odseka</dc:subject><dc:subject>graf prehodov aplikacije</dc:subject><dc:subject>model interakcij komponent</dc:subject><dc:subject>Flex</dc:subject><dc:subject>Graphviz</dc:subject><dc:subject>Python</dc:subject><dc:subject>računalništvo</dc:subject><dc:subject>visokošolski strokovni študij</dc:subject><dc:subject>računalništvo in informatika</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Pri obratnem inženiringu aplikacij je analitiku v pomoč pregledni graf funkcijskih klicev aplikacije. Prikazali smo delovanje razvite aplikacije, ki avtomatsko generira tak graf. Za njegovo predstavitev smo uporabili atomični model odseka (ASM) s približkom grafa prehodov aplikacije (ATG). Aplikacija je bila razvita na primeru informacijskega sistema e-Študent. Sistem temelji na podatkovni bazi proizvajalca Oracle, na voljo nam je bila izvozna datoteka baze, iz katere je bilo treba pridobiti izvorne datoteke s funkcijami, dinamičnimi strukturami in procedurami v jeziku PL/SQL.
Najprej je bilo treba bazo restavrirati, nato pa iz nje izvleči izvorno kodo. Za to kodo smo nato z odprtokodnim orodjem flex definirali potrebno leksikalno zgradbo jezika PL/SQL – v tem primeru predvsem opis funkcijskih klicev. Nato smo z uporabo dobljenega leksikalnega analizatorja generirali s programskim jezikom Python tekstovno datoteko v formatu za opis grafov DOT. To datoteko smo z orodji iz paketa Graphviz pretvorili v grafe, ki nakazujejo, katere datoteke kličejo katere funkcije, kar je v pomoč pri razumevanju strukture sistema. Te grafe smo poskusili narediti bolj berljive z dodatkom funkcij Javascript in stilov CSS za obarvanje povezav ter z izračunom vhodne in izhodne stopnje vozlišč, s pomočjo katere lahko izločimo posamezna vozlišča.</dc:description><dc:publisher>[L. Bac]</dc:publisher><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-04-23 12:45:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>30705</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
