<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=30556"><dc:title>Mladinska književnost v literarni vedi in v izobraževanju</dc:title><dc:creator>Blažič,	Milena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>literarna veda</dc:subject><dc:subject>mladinska književnost</dc:subject><dc:subject>mladinske knjižnice</dc:subject><dc:subject>poučevanje</dc:subject><dc:subject>univerze</dc:subject><dc:description>Razvoj mladinske književnosti v Sloveniji je podoben razvoju mladinske književnosti v Evropi. Literarnozgodovinsko slovensko mladinsko književnost delimo na pet obdobij. Prvo je predobdobje od 1550 do 1850, v katerem je bil otrok oz. mladostnik le posreden naslovnik (Trubar, Krelj), predvsem v neliterarnih besedilih z versko ali poučno (Vodnik) vsebino. V času romantike in realizma so številna besedila v procesu literarne recepcije postala mladinska (Prešeren: Povodni mož, Levstik: Martin Krpan). Drugo obdobje (1848/50–1900) je obdobje literarnega začetka oz. izdaje prve posvetne revije Vedež ter nemladinskih avtorjev z mladinskimi besedili. Tretje obdobje (od 1900 do 1950) je obdobje Otona Župančiča, njegove izrazite poetike spoštovanja otrok, ter nastajanja ilustracij in prvih slikanic. Četrto obdobje (1950–1990) je obdobje različnih avtorskih poetik in sodobnih klasikov (Pavček, Kovič, Vegri, Grafenauer, Makarovič idr.) ter obdobje institucionalizacije mladinskih knjižnic. Peto je obdobje sodobne slovenske mladinske književnosti od 1990 dalje. Značilnost tega obdobja je problemska tematika, manj bralnih, več igralnih dejavnosti, potrošništvo, pluralizem, dvojni naslovnik, subverzivnost v mladinski književnosti.</dc:description><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2015-02-11 07:22:17</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>30556</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
