OPTIMIZACIJA PROTOKOLOV SAMODEJNIH BREZSTIČNIH SISTEMOV ZA IDENTIFIKACIJO OSEB IN PREDMETOVBRATUŽ, IZTOK (Avtor) Trost, Andrej (Mentor) ALOHApreprečevanje podatkovnih kolizijodmevna površina predmetaEPCglobalizpraševalecdostop do skupnega medijaMillerjeva kodabrezstični identifikacijski sistemiV delu se bomo osredotočili na področje avtomatskih brezstičnih identifikacijskih sistemov (RFID), kjer komunikacijo v večini določajo mednarodni standardi. Ena temeljnih razlik med obstoječimi protokoli, ki določajo komunikacijo, je način reševanja sočasnega dostopanja značk do skupnega komunikacijskega medija, kar je potrebno zaradi narave sistemov RFID, pri katerih se komunikacija običajno začne z več značkami hkrati. Na uspešnost komunikacije med značko in izpraševalcem vplivata dva dejavnika: prvi je začetek komunikacije, ko značka poskuša vzpostaviti komunikacijo z izpraševalcem, drugi pa količina prenesenih podatkov med komunikacijo značke z izpraševalcem. Pri takem sočasnem oddajanju značk pogosto nastopi kolizija podatkovnih paketov, kar hkrati pomeni tudi manjšo propustnost komunikacijskega kanala. Glede na vrsto aplikacije se lahko ob začetku komunikacije v polju izpraševalca nahaja tudi več 100 značk, ki ţelijo komunicirati z izpraševalcem, zato so kolizije med oddanimi podatkovnimi paketi značk neizbeţne. V protokolih RFID je kolizija podatkovnih paketov obravnavana kot nerešljiva in kot taka pomeni čisto izgubo na propustnosti komunikacijskega kanala. V ta namen protokoli RFID vsebujejo mehanizme za zmanjševanje moţnosti pojava kolizije. Osrednja tema dela bo obravnavala komunikacijo znotraj sistema RFID, določenega s standardom EPCglobal Class-1 Generation-2. V omenjenem standardu je osrednji protokol, ki skrbi za dostop do skupnega medija, razsekani protokol ALOHA z dinamičnim okvirjem (DFSA). Ključni podatek za določitev optimalne velikosti okvirja pri optimizaciji protokola DFSA je število značk v polju izpraševalca. Z namenom, da bi povečali propustnost komunikacijskega kanala med identifikacijo, so bili izdelani različni pristopi, ki poskušajo kar najbolje izkoristi informacijo, pridobljeno na podlagi uspešnosti pretekle komunikacije. Najpogostejše rešitve optimizacije protokolov DFSA temeljijo na stohastični analizi podatkov opazovanih oken, kjer podatek označuje, ali je bilo okno uspešno, neuspešno ali prazno. Teţava teh metod je v tem, da število značk, ki so poskušale oddati podatkovni paket v oknu, v katerem je prišlo do kolizije, ni natančno določeno, temveč gre zgolj za oceno. Namen naloge je poiskati nov pristop pri optimizaciji protokola DFSA v smislu določitve števila značk in dekodiranja podatkovnih paketov v primeru kolizij. Delo bo potekalo v smeri optimizacije ţe obstoječega protokola, kot tudi v iskanju novih optimalnejših rešitev. Izdelali bomo analizo obstoječih metod, ki se uporabljajo za določitev števila značk in za reševanje podatkovnih paketov v primeru kolizij. Posebno pozornost bomo namenili metodam, ki ne temeljijo na verjetnostni analizi dogodkov. Pri teh posebej izstopajo metoda odmevne površine, ki poskuša določiti število značk v polju izpraševalca z analizo sprejetega signala, ter metode najmočnejšega signala, namenjene reševanju podatkovnih paketov v primeru kolizij.20152015-01-15 10:00:00Doktorsko delo/naloga30508sl