<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=30506"><dc:title>Avtomatizacija meritve U-I karakteristike varistorja</dc:title><dc:creator>Rus,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Beguš,	Samo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>labview</dc:subject><dc:subject>avtomatizacija</dc:subject><dc:subject>varistor</dc:subject><dc:description>V pričujočem delu je predstavljena posodobitev merilnega mesta in programiranje aplikacije za avtomatizacijo meritev U-I karakteristike varistorja. Posodobljeno merilno mesto vključuje osebni računalnik in inštrument, ki je povezan nanj, ter nadomešča stari, analogni inštrument, kateri ni imel možnosti povezave z  računalnikom. Projekt se je začel zaradi zahtev kupcev po bolj točnih in računalniško obdelanih meritvah in merilnih rezultatih ter zaradi boljše sledljivosti in analize preteklih rezultatov. Za programiranje aplikacije sem uporabil programsko opremo National Instruments Labview, za izvedbo meritev pa inštrument Keithley 2410 SourceMeter, ki je priključen na osebni računalnik in v celoti voden preko napisane aplikacije. V delu je opisan varistor, opis obstoječega merilnega sistema, predstavljen je novi merilni sistem, na kratko je opisana primerjava podatkovnega vodila po standardu  RS-232 in IEEE-488 vodila (GPIB, General Purpose Interface Bus), načrtovanje programa, zahteve, programiranje in opis programa, potek izvedbe meritve, rešitve problemov in zaključek z možnimi posodobitvami. V poglavju o varistorju je opisana osnovna naloga varistorjev, različne izvedbe le teh in karakteristike. Poglavje o obstoječem merilnem sistemu vsebuje stari merilni postopek in razloge za zamenjavo z novejšim sistemom. Omenjene so tudi druge možnosti glede implementacije merilnega mesta in obrazloženo je, zakaj je izbrana rešitev najbolj optimalna izbira. Opis novega sistema je samostojno poglavje, v katerem je opisan merilni postopek, podatkovne povezave med računalnikom in inštrumentom in razlogi za izbiro le teh. Opis delovanja programa nam pove, kako je program sestavljen ter kakšni ukazi so potrebni za komunikacijo z inštrumentom. Načrtovanje, potek in zahteve za program so opisane v poglavju Potek načrtovanja in programiranja. Opisani so tudi primeri neuresničenih zahtev in obrazloženo je, zakaj je temu tako. V poglavju o programiranju teče beseda o programskem okolju Labview, komponentah in dodatnih programskih paketih, ki sem jih uporabil pri programiranju. V opisu programa je razloženo, kakšne metode so uporabljene za najboljši prikaz merilnih rezultatov, ter kakšna je struktura programskega projekta. Potek testiranja elementa zahteva svoje poglavje in opisuje vse številke in kode, ki se prenesejo iz podatkovne baze, ki so potrebne za izvedbo meritve in za obdelavo rezultatov. Opisani so stresni testi za varistorje, primerjava karakteristik in izračuni koeficientov. Pri programiranju sem naletel na težave. Rešitve težav so opisane v poglavju rešitve problemov. V poglavju, kjer je opisano izvajanje programa, je diagram poteka in opis celotnega postopka ter slikovni prikaz zaslonskih slik po korakih. Zaključek je namenjen pregledu celotnega stanja in pogledu v prihodnost ter morebitne možne posodobitve programa.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2015-01-14 14:20:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>30506</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
