<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=29994"><dc:title>Določitev verjetnostne razporeditve pretokov moči z metodo kumulant</dc:title><dc:creator>MESTNIK,	TONE	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihalič,	Rafael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elektroenergetski sistem</dc:subject><dc:subject>Normalna ali Gaussova porazdelitev</dc:subject><dc:subject>srednja vrednost</dc:subject><dc:subject>standardni odklon</dc:subject><dc:subject>pretoki moči</dc:subject><dc:subject>Newton Raphsonova metoda</dc:subject><dc:subject>statični sinhronski serijski kompenzator</dc:subject><dc:subject>metoda Monte Carlo</dc:subject><dc:subject>metoda kumulant</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo se osredotočili na delovanje elektroenergetskega sistema (EES) in opisali ter med seboj primerjali dve verjetnostni metodi za izračun oziroma napoved napetostnih razmer in pretokov moči v elektroenergetskih sistemih. Analize z verjetnostnimi pristopi bodo zaradi množice stanj in stohastične narave tako imenovanih obnovljivih virov v prihodnje predvidoma pridobivale na veljavi. 
Opisali smo metodo Monte Carlo in metodo kumulant ter obe preizkusili na testnem omrežju z vključenim SSSC. Z obema metodama smo izračunali verjetnostne napetostne razmere in verjetnostne pretoke delovne ter jalove moči. Izračune smo izvedli za enopolni in trifazni testni sistem. Rezultate izračunov smo podali v obliki tabel in grafov. 
Ugotovili smo, da so odstopanja med obema metodama prisotna, vendar niso prevelika. Zato se lahko za manjše sisteme brez in z vključeno regulacijsko napravo uporabi metoda kumulant, ki je v primerjavi z metodo Monte Carlo manj točna, a bistveno hitrejša.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-10-29 12:35:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>29994</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>