<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=29971"><dc:title>Ravenov test inteligence v kognitivni arhitekturi ACT-R</dc:title><dc:creator>Andoljšek,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Robnik Šikonja,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bucik,	Valentin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ACT-R</dc:subject><dc:subject>Ravenove progresivne matrice</dc:subject><dc:subject>računalniško modeliranje mišljenja</dc:subject><dc:subject>inteligenčni testi</dc:subject><dc:subject>kognitivne arhitekture</dc:subject><dc:description>Kognitivna arhitektura ACT-R omogoča visokonivojsko simuliranje človeških miselnih procesov pri opravljanju raznovrstnih nalog. V preteklih letih je bila spisana peščica modelov, ki simulirajo delovanje uma med reševanjem Ravenovih matričnih inteligenčnih testov, med drugim tudi v arhitekturi ACT-R. Dosedanji modeli pisani v ACT-R niso zmožni rešiti vseh primerov standardiziranih testov Ravenovih progresivnih matric, tudi kadar odstranijo določene hibe človeškega mišljenja, kot je pozabljanje. V ACT-R smo ustvarili model, temelječ na delu Ragni-ja &amp; sodelavcev (2012), na katerem smo poskušali razumeti težave pri reševanju testov, ter ugotoviti, ali je težavnost reševanja določenih primerov posledica omejitev kognitivne arhitekture ali slabosti modela. Zaključimo, da so zahteve po točnosti reševanja problemov, natančnosti simulacije uma in obvladljivosti kode med seboj v konfliktu.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-10-22 15:20:15</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>29971</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
