<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=29571"><dc:title>Primerjava zasebnega in javnega oblaka</dc:title><dc:creator>ŽARN,	TADEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ciglarič,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>javni oblak</dc:subject><dc:subject>zasebni oblak</dc:subject><dc:subject>virtualizacija</dc:subject><dc:subject>hipervizor</dc:subject><dc:subject>virtualno stikalo</dc:subject><dc:subject>računalništvo</dc:subject><dc:subject>visokošolski strokovni študij</dc:subject><dc:subject>računalništvo in informatika</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:description>Računalništvo v oblaku je model za zagotavljanje udobnega omrežnega dostopa na zahtevo do deljenega nabora računalniških virov.  Bistvene značilnosti so samopostrežba na zahtevo, širok omrežni dostop, združevanje virov, hitra elastičnost in merjenje storitev. Med najbolj poznane in splošno uporabljene brezplačne storitve računalništva v oblaku sodijo družabna omrežja, spletne e-poštne storitve, spletne pisarne in dražbe. Pri računalništvu v oblaku poznamo štiri usmeritvene modele: zasebni, skupinski, javni in hibridni oblak. Pričujoče diplomsko delo obravnava primerjavo zasebnega in javnega oblaka, vrste virtualizacij ter upravljanje in nevarnosti pri virtualizaciji. Prikazana je vloga virtualnega stikala, kako deluje, kakšna je izolacija virtualnih naprav in kako se med seboj vidijo. V nalogi je bilo dokazano, da ima vsak oblak svoje prednosti in slabosti. Na podlagi zapisanega se uporabnik lažje odloči, na kateri oblak preiti.</dc:description><dc:publisher>T. Žarn</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-24 17:00:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>29571</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>