<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=29567"><dc:title>Programski paket Chebfun</dc:title><dc:creator>PANGERČIČ,	ANDREJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jaklič,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>polinom</dc:subject><dc:subject>aproksimacija</dc:subject><dc:subject>interpolacija</dc:subject><dc:subject>Čebiševa vrsta</dc:subject><dc:subject>Matlab</dc:subject><dc:subject>Chebfun</dc:subject><dc:subject>računalništvo</dc:subject><dc:subject>računalništvo in informatika</dc:subject><dc:subject>univerzitetni študij</dc:subject><dc:subject>diplomske naloge</dc:subject><dc:subject>interdisciplinarni študij</dc:subject><dc:description>Skoraj vsak matematični problem, ki ga ne moremo več rešiti na roko zaradi naše omejene hitrosti reševanja, smo primorani rešiti z računalnikom. Za začetek moramo predstaviti problem v računalniški obliki in nato nad njim izvršiti neko matematično operacijo v obliki algoritma. Pri tem si želimo imeti algoritme, ki se izvajajo v realnem času.  Funkcije največkrat aproksimiramo z interpolacijskimi polinomi, s katerimi najlažje in hitro računamo. Kaj kmalu ugotovimo, da osnovna uporaba interpolacije ni primerna, saj povzroča prevelike napake. V tem diplomskem delu se bomo posvetili Čebiševi vrsti, ki v praksi daje zelo dobre aproksimacije za lepe funkcije. Pogledali si bomo, kako je takšna aproksimacija implementirana v odprtokodnem programskem orodju Chebfun. Na koncu bomo pokazali nekaj uporabnih primerov, ki jih največkrat rešujemo na računalniku in njihovo reševanje s pomočjo programskega okolja.</dc:description><dc:publisher>A. Pangerčič</dc:publisher><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-24 14:10:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>29567</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>