<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=29542"><dc:title>Prostorsko multipleksiranje za komunikacije v optičnem vlaknu</dc:title><dc:creator>SUŠIN,	JURE	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prostorsko multipleksiranje (SDM)</dc:subject><dc:subject>optično vlakno</dc:subject><dc:subject>nekajrodovno optično vlakno (FMF)</dc:subject><dc:subject>večjedrno optično vlakno (MCF)</dc:subject><dc:subject>optični ojačevalnik</dc:subject><dc:description>Promet v podatkovnih omrežjih hitro narašča. To omogoča velika zmogljivost optičnega vlakna in napredni modulacijski postopki. Vendar pa se približujemo točki, ko aktualne tehnologije in oprema brez nadgradnje temu ne bodo zadoščale. Diplomsko delo opisuje tehnologijo prostorskega multipleksiranja optičnih signalov, ki velja za najbolj verjeten način drastičnega povečanja prenosnih zmogljivosti optičnega vlakna. Največ pozornosti namenim večjedrnim in nekajrodovnim vlaknom, ker veljata kot najperspektivnejša optična vlakna za prostorsko multipleksiranje (angl. Space division multiplexing – SDM). Optični sklop običajnih optičnih signalov s SDM-vlaknom je možen z različnimi načini multipleksiranja, za dolge optične povezave v jedrnem delu omrežja pa je bistven razvoj optičnih ojačevalnikov. Scenariji za nadgradnjo današnjih s SDM-optičnimi omrežji so različni in glede na napredek tehnologije vse kaže, da bo do nje gotovo prišlo.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2014-09-23 07:50:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>29542</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>