<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=271"><dc:title>Vpliv biocidnih premazov na prodiranje hif v smrekovino</dc:title><dc:creator>Kos,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tišler,	Vesna	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>zaščita lesa</dc:subject><dc:subject>premazovanje</dc:subject><dc:subject>biocidi</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>prodiranje hif</dc:subject><dc:description>Za zaščito lesa pred glivami in insekti moramo uporabiti kemična sredstva, ki čim bolj prepojijo les. V praksi te pripravke najpogosteje nanašamo s premazovanjem. Zavedamo se, da premazovanje ni najbolj učinkovita oblika zaščite, čeprav v nam dostopni literaturi še nismo zasledili podatka, koliksno zaščito sploh predstavlja premazovanje. Da bi osvetlili ta problem, smo izdelali vzorce iz zračno suhe smrekovine dimenzij 2,5 cm * 2,5 cm * 5 cm in vanje iz čelne smeri zavrtali luknje, v katere smo vstavili lesene palčke. Čelne površine smo zatesnili z epoksidnim premazom. Vzorce smo nato površinsko zaščitili z različnimi zaščitnimi sredstvi in jih po fiksaciji sredstva izpostavili delovanju lesnih gliv. V določenih časovnih obdobjih smo iz vzorcev odstranili palčke in jih v sterilnih pogojih postavili na hranilno gojišče ter opazovali, ali so hife vzniknile ali ne. Naši rezultati nakazujejo da površinska zaščita ne nudi zadostne zaščite pred glivami; po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali je bila uporabljena metoda primerna za določanje učinkovitosti zaščitnih pripravkov.</dc:description><dc:publisher>[D. Kos]</dc:publisher><dc:date>2008</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:52</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>271</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
