<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=258"><dc:title>Vpliv kakovosti smrekovine na izkoristek osušenega žaganega lesa</dc:title><dc:creator>Gosar,	Marjan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorišek,	Željko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gornik Bučar,	Dominika	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>les</dc:subject><dc:subject>komorsko sušenje</dc:subject><dc:subject>sušilne napake</dc:subject><dc:subject>kontrola kakovosti</dc:subject><dc:subject>Picea abies Karst.</dc:subject><dc:description>Čeprav sodi smrekovina med najlaže sušeče se lesne vrste, se posebno v mrzlih zimskih dnevih pojavlja večje število razpok, ki zmanjšujejo kakovost osušenega lesa. Z izvajanjem milejših in ostrejših sušilnih pogojev v pilotski eksperimentalni sušilni komori v jesenskem in zimskem času smo želeli ugotoviti dejavnike, ki so vzrok slabši kakovosti. Kakovost žaganega lesa smo določili na svežem materialu in ga sledili do osušitve na ciljno vlažnost 10 %. Končno kontrolo kakovosti sušenja smo ocenili z določitvijo dosežene končne vlažnosti, vlažnostnega gradienta, številom in velikostjo razpok ter stopnjo veženja in zaskorjenja. Sušenje smrekovine z ostrejšimi pogoji se je pokazalo kot bolj tvegano, saj je nastalo večje število razpok, kot tudi večji vlažnostni gradienti in zaskorjenje. V zimskem času je po sušenju z visokimi temperaturami treba pravilno izvesti tudi ohlajanje, ker lahko hitro in intenzivno ohlajanje vročega lesa privede do dodatnih razpok.</dc:description><dc:publisher>[M. Gosar]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:48</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>258</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
