Vpliv modifikacije lesa s tehnologijo Plato na kvaliteto lepljenjaZanjkovič, Bernard (Avtor) Šernek, Milan (Mentor) Humar, Miha (Recenzent) leslepljenje lesalepilatermična modifikacijaPlatoProučevali smo vpliv termične modifikacije lesa s tehnologijo Plato na kakovost lepljenja. Ugotavljali smo tudi učinek modifikacije na nekatere mehanske in fizikalne lastnosti lesa. S standardnimi metodami smo ugotavljali strižno trdnost preskušancev (SIST EN 392), delaminacijo lepilnih spojev (SIST EN 291), modul elastičnosti in upogibno trdnost (SIST EN 310), gostoto (SIST EN 323) in vlažnost (SIST EN 322). Preskušali smo 5 lesnih vrst: navadno smreko (Picea abies (L.) Karst.), duglazijo (Pseudotsuga menziessii Franco), topol (Populus ssp.), brezo (Betula pendula) in jelšo (Alnus glutinosa Gaertn.), termično modificiranih s tehnologijo Plato. Za primerjavo smo pri navadni smreki preskušali tudi nemodificirane preskušance (NS), pa modificirane samo do prve, hidrotermične stopnje (HTNS). Preskušance za ugotavljanje kakovosti lepljenja smo lepili s 3 vrstami lepil: melamin-urea-formaldehidnim lepilom (MUF), fenol-resorcinol-formaldehidnim lepilom (PRF) in poliuretanskim lepilom (PUR). Ugotovili smo, da je bila kakovost lepljenja Plato lesa odvisna od uporabljene lesne vrste in predvsem vrste lepila. Trdnost lepilnega spoja je bila najnižja pri preskušancih lepljenih s PRF lepilom, nekoliko višja pri preskušancih lepljenih z MUF lepilom in najvišja pri preskušancih lepljenih s PUR lepilom. Ugotovili smo tudi, da ima Plato les manjšo upogibno trdnost v primerjavi z nemodificiranim lesom. Ravnovesna vlažnost Plato lesa v standardni klimi pa je približno dvakrat nižja od vlažnosti nemodificiranega lesa.[B. Zanjkovič]20072014-07-11 12:24:48Diplomsko delo253sl