<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=239"><dc:title>Spremembe mehanskih lastnosti lesa zaradi delovanja gliv modrivk</dc:title><dc:creator>Vek,	Viljem	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bučar,	Bojan	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>glive modrivke</dc:subject><dc:subject>rdeči bor</dc:subject><dc:subject>nedestruktivne metode</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>melamin</dc:subject><dc:subject>razkroj</dc:subject><dc:description>Glive modrivke les načeloma samo estetsko razvrednotijo in naj ne bi vplivale na mehanske lastnosti lesa. Da bi to hipotezo potrdili oziroma ovrgli, smo vzorce rdečega bora (0,5 x 1,0 x 20,0 cm) za 2, 4, 6 ali 8 tednov izpostavili delovanju testnih gliv modrivk Aureobasidium pullulans in Sclerophoma pithyophila. Z uporabo nedestruktivnih metod smo vzorcem pred in po izpostavitvi določili maso, modul elastičnosti, kemijske lastnosti (FTIR), barvo površine ter delež ogljika in dušika. Rezultati testa so pokazali, da sprememba mase in kemijske sestave lesa nista bistveni, medtem ko pa se modul elastičnosti rahlo poveča. Po pričakovanju smo določili tudi močno spremembo barve vzorcev, saj so le-ti zelo potemneli. Nazadnje smo z elementno analizo CNS ugotovili padec dušika v okuženih vzorcih. Na osnovi opisanih rezultatov sklepamo, da bi lahko pomodrel les v večjem obsegu uporabljali za konstrukcijski les oziroma za nosilne elemente.</dc:description><dc:publisher>[V. Vek]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>239</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>