<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=236"><dc:title>Določanje vsebnosti bakra v hranilnem mediju in miceliju lesnih gliv z EPR spektroskopijo</dc:title><dc:creator>Merkač,	Jernej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohleven,	Franc	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Miha	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>baker</dc:subject><dc:subject>bakrov(II) sulfat</dc:subject><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>EPR spektroskopija</dc:subject><dc:subject>Trametes versicolor</dc:subject><dc:subject>Poria monticola</dc:subject><dc:subject>Antrodia [mh18] vaillantii</dc:subject><dc:subject>Poria placenta[mh22]</dc:subject><dc:description>Zaščita lesa s kemičnimi sredstvi na osnovi bakra spada med najstarejše postopke zaščite lesa. V določenih predelih zahodne Evrope so sredi 90-tih let 20-ega stoletja začeli ugotavljati slabšo odpornost drogov zaščitenih s CCB solmi na določene vrste gliv, predvsem tistih iz rodu Poria. Ugotavljali smo, ali je mogoče z elektronsko paramagnetno resonanco (EPR) zaznati prisotnost bakra v vodnih raztopinah bakrovega(II) sulfata in bakrovega(I) klorida ter prisotnost bakra v hranilnem mediju in miceliju gliv skozi časovno obdobje 10-ih tednov. Na osnovi analiz smo ugotovili, da je EPR spektrometrija primerna za zaznavanje bakrovega sulfata v vodni raztopini, saj nastopa v obliki Cu(II), med tem ko bakrovega klorida, zaradi Cu(I), nismo mogli zaznati. Gojišče (PDA), v katerega smo dodali raztopino bakrovega sulfata, ni vplivalo na paramagnetne lastnosti bakrovega sulfata. Določili smo primerno koncentracijo bakrovega sulfata v gojišču (1 x 10-3 mol/L). Pri tej koncentraciji micelij uspešno prerašča podlago, baker pa tudi še zaznamo z EPR spektrometrom. Rezultati tedenskih meritev pri glivi Poria placenta kažejo na kemične spremembe bakra v miceliju, pod micelijem in v podlagi. Sklepamo, da prihaja do odlaganja bakrovih spojin na micelij oz. hifin ovoj, kjer prihaja do agregacije bakra. Spremembe se kažejo tudi pri Trametes versicolor. V miceliju lahko baker v prvih 6-ih tednih komaj zaznamo. V sedmem tednu se pokaže zelo močan in spremenjen signal, ki priča o kemijski spremembi bakra in kaže na absorpcijo in spremembo bakra preko micelija v podlago. Pri glivi Poria monticola in obeh sevih glive Antrodia vaillantii nismo opazili bistvenih sprememb bakra. Domnevamo, da so glive spremenile baker v obliko, ki je z EPR-om ne moremo zaznati.</dc:description><dc:publisher>[J. Merkač]</dc:publisher><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 12:24:43</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>236</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
