Analiza kohezijskih vzorcev Državnega zbora Republike Slovenije v obdobju od leta 1994 do leta 2008Deželan, Tomaž (Avtor) Sever, Maja (Avtor) Jakulin, Aleks (Avtor) Lizbonska pogodba v 12. členu (UL S 306, 2007) prvič omenja vlogo nacionalnih parlamentov na ravni ustanovitvenih pogodb oziroma njihovih revizij. Na ta način je bila jasno poudarjena dinamika krepitve parlamentarne dimenzije v Evropski uniji (EU), ki se posledično dotika tudi polja slovenskega predsedovanja Svetu EU, saj je ravno ratifikacija omenjene pogodbe ena izmed poglavitnih prioritet. Lizbonska pogodba, skupaj z aneksiranim Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, prispeva k novi kakovosti vpetosti nacionalnih parlamentov v proces oblikovanja politik na evropski ravni (COSAC, 2008: 7) in pomeni nov elan za reševanje vprašanj parlamentarizacije Unije ter spopadanja s problemi demokratične legitimnosti Skupnosti. Rezultati kohezivnosti glasovanja poslancev Državnega zbora v obdobju od leta 1994 do leta 2008 ne obetajo izpolnitve izpostavljenih upov, saj so slednji delovali zelo strateško in v skladu s strukturno močjo političnih strank. Posledično je percepcija vpliva Evrope na vzorce poslanskega delovanja le rezultat konsenza političnih elit glede strateških ciljev, saj se po zaključku procesov vključevanja vzorci glasovalne kohezivnosti vrnejo na raven iz začetka devetdesetih. Na tej stopnji ostanejo tudi v obdobju predsedovanja, kar kaže na odsotnost vsesplošnega konsenza s preloma tisočletja ter dojemanje predsedovanja kot strankarskega projekta. Rezultati se tako kažejo predvsem kot opomin procesu (nacionalne) parlamentarizacije Skupnosti ter posledičnega zmanjševanja problemov demokratične legitimnosti.20092014-07-11 14:30:51Delo ni kategorizirano23004sl