<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=22546"><dc:title>Komu zaupamo?</dc:title><dc:creator>Bačlija Brajnik,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Johannsen,	Lars	(Avtor)
	</dc:creator><dc:description>Politično zaupanje oziroma zaupanje v politične institucije in elite kot občutje, da so v političnem procesu zastopani tudi naši lastni interesi, je kritično za "krhke" postsocialistične sisteme. Kljub vsesplošno prisotnemu trendu upadanja zaupanja v politične institucije v zahodni Evropi pa se pojavlja vprašanje, ali je možno postavljati enaka izhodišča za tak padajoči trend tudi v državah, kjer demokracija še ni opravila "zrelostnega izpita". Povezava med zaupanjem v politične institucije in politične elite v državah v prehodu je neobhodna. Politične elite nastopajo kot personifikacija tistih institucij, ki jih državljani razumejo kot nosilce sprememb. Dokler se v novem režimu ne vzpostavijo vsi novi ali prenovljeni demokratični mehanizmi, so politične elite tisti nosilci zaupanja, ki se pozneje prenese na samo institucijo. Za prikaz nekaterih posebnosti zaupanja v politične institucije in elite sta avtorja izbrala analizo zaupanja v politične stranke, poslance, predsednika vlade in predsednika države v Sloveniji, Poljski, Češki in na Madžarskem. Pridobljene podatke sta vsebinsko interpretirala skladno z dejanskim političnim dogajanjem v tem obdobju ter jih nadgradila z izsledki raziskave DEMSTAR. Ta poleg drugega prikazuje edinstveno sliko razpoloženja slovenske politične elite in politične elite drugih izbranih držav do vloge državljanov v politiki ter do pojavnosti zlorabe moči v politiki.</dc:description><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2014-07-11 14:27:17</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>22546</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
