Aktivacija kot konvergentni in divergentni proces reforme države blaginjeKopač, Anja (Avtor) Od sredine sedemdesetih let se države blaginje soočajo s krizo, ki ima tako ekonomski kot tudi moralni značaj. Iskanje izgubljenega ravnotežja med (ekonomsko) učinkovitostjo in (socialno) varnostjo se v zadnjem obdobju kaže predvsem v poudarjanju pomena dela oziroma participacije na trgu delovne sile za posameznikovo aktivno vključenost v družbo in družbene procese. Vpeljuje se princip aktivacije, ki postaja osrednji element preobrata 'pasivne' k 'aktivni' socialni politiki in povzroča reformo obstoječih konceptov zagotavljanja (socialne) varnosti in njihove povezanosti s trgom delovne sile in tako pomembno spreminja položaj posameznikov in družbenih kategorij. Vpeljane spremembe lahko označimo za paradigmatične, novo fazo v razvoju socialne politike pa lahko pojmujejo kot aktivacijsko socialno politiko. Na ravni političnega diskurza predstavlja princip aktivacije splošni, univerzalni odgovor (tj. konvergentni proces), ki se na ravni politične prakse, to je implementacije, prevede v različne strategije in ukrepe (tj. divergentni proces). Oblikujejo se različni modeli aktivacije, ki ustrezajo v preteklosti oblikovanim različnim blaginjskim režimom. Aktivacija je tako razvojno pogojena.20052014-07-11 14:26:50Delo ni kategorizirano22477sl