<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=22332"><dc:title>Medijska govorica o nacionalni reprodukciji v postsocialistični Sloveniji</dc:title><dc:creator>Knežević Hočevar,	Duška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>suverenost</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Reprodukcija nacionalne populacije je tema, ki se je zlasti v evropskem prostoru uveljavljala sočasno z oblikovanjem nacionalnih držav. V slovenski politični zgodovini je bila prvič implicitno nakazana v programu o Zedinjeni Sloveniji leta 1848, vendar na poseben način; v ospredju govora o bodočem slovenskem nacionalnem telesu je bila njegova številčna majhnost in morebitna politična ogroženost. Čeprav je bila taka predstava poslej stalnica vseh političnih in strokovnih diskurzov o obnavljanju nacionalne populacije, je bila zlasti močno poudarjena prav v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja, v času oblikovanja in uveljavljanja slovenske neodvisne državnosti. V prispevku avtorica presoja dvoje: najprej na kratko predstavi tiste lokuse razprav o slovenski narodni-nacionalni populaciji, kjer je bila implicitno in eksplicitno izpostavljena skrb za njeno številčno in "kakovostno" obnovo; v bolj obsežnem drugem delu eseja pa se osredotoči na medijske reprezentacije (tisk) govora o nacionalni populaciji, zlasti v posocialistični Sloveniji. Na podlagi domneve, da so javni diskurzi v obdobju konsolidiranja slovenske države v devetdesetih letih uveljavljali vsaj dvesto let staro predstavo o nacionalni populaciji kot naravni entiteti, avtorica analizira govor o rodnosti na Slovenskem.</dc:description><dc:date>2003</dc:date><dc:date>2014-07-11 14:25:50</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>22332</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
