<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=191554"><dc:title>Termodinamska analiza tehnološke nadgradnje plinskega postroja</dc:title><dc:creator>Parkelj,	David	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sekavčnik,	Mihael	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>plinski postroj</dc:subject><dc:subject>termodinamska analiza</dc:subject><dc:subject>tehnološka nadgradnja</dc:subject><dc:subject>termodinamski model</dc:subject><dc:subject>validacija</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu so predstavljeni najpogostejši pristopi k tehnološki nadgradnji plinskih postrojev. Osrednji del predstavlja analiza vzorčne nadgradnje plinskega postroja z izdelanim termodinamskim modelom v programskem okolju IPSEpro. Z modelom je bilo ovrednoteno stacionarno obratovanje postroja pred in po tehnološki nadgradnji. Model temelji na masnih in energijskih bilancah glavnih komponent ter upošteva spremembe masnega toka zraka, kompresijskega razmerja in dovoda goriva. Plinski krožni proces pred in po nadgradnji smo primerjali tudi v diagramu T–s. Rezultati so pokazali povečanje proste moči s 40,58 MW na 50,15 MW in termičnega izkoristka z 32,36 % na 35,71 %, medtem ko se je specifična poraba toplote zmanjšala za 9,38 %. Posebej je bila obravnavana temperatura na vstopu v plinsko turbino, ki je bila določena analitično, saj jo je zaradi tokovnih razmer zahtevno neposredno izmeriti. Termodinamski model smo validirali z rezultati termičnih preizkusov vzorčnega plinskega postroja, pri čemer je odstopanje izračunane proste moči znašalo 1,19 %. Rezultati potrjujejo uporabnost razvitega modela za termodinamsko vrednotenje tehnoloških nadgradenj plinskih postrojev.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-21 08:30:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191554</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
