<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=191308"><dc:title>Diferencirano poučevanje angleščine kot tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju</dc:title><dc:creator>Žitko,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pižorn,	Karmen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>diferenciacija</dc:subject><dc:subject>angleščina kot dodatni jezik</dc:subject><dc:subject>mlajši učenci</dc:subject><dc:subject>vsebinsko in jezikovno integrirano poučevanje</dc:subject><dc:subject>mentalna naravnanost</dc:subject><dc:description>Diferencirani pouk je vključujoč pedagoški pristop, ki sistematično upošteva raznolikost učencev. Temelji na spoznanju, da se učenci razlikujejo po predznanju, sposobnostih, interesih, učnih stilih in po tempu učenja, zato omogoča fleksibilno načrtovanje in izvajanje pouka, ki podpira najboljši mogoči razvoj vsakega posameznika. V raziskavi smo poudarili pomen diferenciranega poučevanja skozi vse štiri elemente prilagajanja, tj. učno vsebino, učni proces, učno okolje in učni rezultat oziroma izdelek. V raziskavo je bilo vključenih 267 učencev drugega in tretjega razreda dveh slovenskih osnovnih šol, razporejenih v dvanajst oddelkov, ki so se angleščino učili kot dodatni jezik. Šest oddelkov je tvorilo eksperimentalno skupino, šest pa kontrolno. Podatki so bili zbrani z vprašalniki in s preizkusi znanja. V doktorski disertaciji smo preučevali povezave med kontinuirano diferenciacijo pouka angleščine kot dodatnega jezika ter jezikovnim znanjem, mentalno naravnanostjo in zaznavanjem tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Celoletna intervencija, ki je temeljila na strukturiranem, kontinuiranem in na ciljno usmerjenem izvajanju diferenciranega pouka angleščine kot dodatnega jezika, je v eksperimentalnih razredih drugega in tretjega razreda pripeljala do statistično značilnega napredka v jezikovnem znanju v primerjavi s kontrolno skupino. Najizrazitejši napredek je bil zaznan pri slušnem razumevanju in obogatitvi besedišča. Pri posameznih elementih diferenciacije so učenci pozitivno vrednotili vse štiri ključne dimenzije (vsebino, proces, izdelek oziroma učni rezultat ter učno okolje), pri čemer so se njihove ocene skozi zaporedna merjenja postopoma zviševale. Diferencirani pouk je pozitivno vplival tudi na mentalno naravnanost, saj so učenci v eksperimentalni skupini med merjenji izboljšali svojo samozavest glede učenja angleščine kot dodatnega jezika, kar se je povezovalo z višjimi jezikovnimi dosežki. Sistematična diferenciacija je hkrati zmanjšala razlike, povezane z izpostavljenostjo jeziku zunaj šole, kar nakazuje na mogočo povezavo med kakovostno diferenciranim poukom in manjšo odvisnostjo od zunajšolske jezikovne izpostavljenosti. Ugotovitve so skladne z literaturo, ki poudarja pomen podpore, povratnih informacij ter nalog, usmerjenih v trud in napredek, za razvoj rastoče mentalne naravnanosti. Ugotovljen učinek kontinuirane diferenciacije predstavlja pomemben znanstveni prispevek v slovenskem raziskovalnem prostoru na področju zgodnjega učenja tujega jezika. Na podlagi rezultatov smo oblikovali tudi priporočila za učinkovito implementacijo diferenciranega poučevanja angleščine kot dodatnega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-15 08:30:10</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191308</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
