<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=191294"><dc:title>Preživljanje časa pred zasloni v povezavi z izkazovanjem znakov nepozornosti in hiperaktivnosti pri otrocih</dc:title><dc:creator>Košir,	Janja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>čas pred zasloni</dc:subject><dc:subject>digitalne tehnologije</dc:subject><dc:subject>nepozornost</dc:subject><dc:subject>hiperaktivnost</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>elektronske naprave</dc:subject><dc:description>Digitalne tehnologije so pomemben del vsakdanjega življenja otrok, njihova vse večja uporaba pa odpira vprašanja o povezanosti časa pred zasloni z različnimi vidiki otrokovega razvoja in vedenja. V magistrskem delu smo proučevali čas, ki ga otroci preživijo pred zasloni, njihove navade pri uporabi elektronskih naprav ter povezanost časa pred zasloni z izraženostjo znakov nepozornosti in hiperaktivnosti. Zanimalo nas je tudi, ali se čas pred zasloni, vrste uporabljanih elektronskih naprav in nameni njihove uporabe razlikujejo glede na spol otroka.

V raziskavi je sodelovalo 159 staršev otrok, starih od 6 do 18 let. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je poleg vprašanj o času pred zasloni, vrstah elektronskih naprav in namenih njihove uporabe vključeval tudi postavke lestvice SNAP-IV za ocenjevanje znakov nepozornosti ter hiperaktivnosti in impulzivnosti. Ugotovili smo, da otroci v vseh treh starostnih skupinah pred zasloni v povprečju preživijo statistično značilno več časa, kot ga priporočajo slovenske smernice za uporabo zaslonov. Med povprečnim dnevnim časom pred zasloni ter izraženostjo znakov nepozornosti in hiperaktivnosti nismo ugotovili statistično značilne povezanosti. Prav tako se med dečki in deklicami niso pokazale statistično značilne razlike v povprečnem času pred zasloni in vrstah elektronskih naprav, ki jih uporabljajo. Razlike po spolu pa so se pokazale pri nekaterih namenih uporabe elektronskih naprav, predvsem pri igranju videoiger in uporabi socialnih omrežij.

Rezultati kažejo, da uporabe digitalnih tehnologij pri otrocih ni smiselno obravnavati zgolj z vidika količine časa, preživetega pred zasloni, temveč je pomembno upoštevati tudi način in namen njihove uporabe. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju digitalnih navad otrok ter predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskovanje povezanosti uporabe digitalnih tehnologij s pozornostjo in hiperaktivnostjo.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-11-14 08:30:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>191294</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>